Trump in poraz etabliranih medijev

Kolumne Preglej vse novice
Deli vsebino

Zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je seveda odprla vrsto razprav, med drugim tudi o vlogi etabliranih medijev v današnjem času. Po dolgih letih njihovega prikritega političnega delovanja je danes namreč povsem jasno, da mediji niso več nepristranski poročevalci o družbenem dogajanju, temveč so povsem odkrito in aktivno del političnega boja.

Razkritje navodil, ki jih je štab Hillary Clinton dajal medijem od CNN do New York Timesa, lahko preseneti le tiste, ki ne poznajo medijske scene in njenega načina dela od blizu. Obup in panika novinarjev in analitikov CNN, ko se je na volilni dan izkazalo, da so izgubili, sta povedala vse. Od začetne evforije, ko so prvi rezultati še kazali na možnost zmage Clintonove, se je poročanje te najbolj znane televizijske hiše na svetu prelevilo v zmedo in jecljanje novinarjev in končno v paniko, ko o rezultatih ni bilo več nobenega dvoma.

Foto: Infowars

Današnje stanje seveda korenini v dolgoletnih procesih, v katerih so mediji zaradi svojega načina delovanja izgubili zaupanje tiste javnosti, ki posamezne primere pozna od blizu. Korak za korakom je sledilo naraščanje nezaupanja, prelomna točka pa je bila prevlada digitalnih orodij komuniciranja, ki omogočajo neposredno predstavljanje dejstev in dokumentov ter predvsem razkrivanje medijskih laži.

Kot je čivknil Trump, je Twitter fascinantno orodje: »Kot da imaš svoj časopis, a brez izgub.«

Sebastjan Jeretič: “Zmaga Donalda Trumpa je velik poraz etabliranih medijev.” Foto: Political Murder

Zmaga Donalda Trumpa je zato tudi velik poraz etabliranih medijev, ki jim ni uspela agresivna gonja proti njemu. Izkazalo se je, da salonska politika nima več prav nobenega stika z občutki ljudi, pri katerih se je razočaranje prelevilo v bes in v naslednjem koraku v pripravljenost, da podprejo kogarkoli, ki je dovolj glasen in kritičen do današnje odtujene politične elite. Jeza ljudi je močnejša od vsake medijske propagande in podobne trende bomo verjetno lahko spremljali tudi v Evropi, kjer birokratska elita Evropske unije iz dneva v dan kaže nerazumevanje za potrebe ljudi in s svojo tehnokratsko in neživljenjsko politiko enostavno ne najde učinkovitih odgovorov na današnje izzive.

Tudi v Sloveniji je že dolgo jasno, da so novinarji uveljavljenih medijev postali politični aktivisti. Razmere pri nas so še toliko bolj zapletene zaradi našega političnega sistema, v katerem so demokratično izvoljeni predstavniki vedno šibkejši, politično ozadje in podzemlje pa vse močnejše. Naš politični sistem in kultura seveda koreninita še v stari ureditvi, ko je bila vlada oziroma izvršni svet le tehnokratsko telo politično šibkih strokovnjakov, medtem ko se je prava politika dogajala v prikritih krogih partijskih veljakov. In ta praksa se je v samostojni Sloveniji le nadaljevala.

Že začetek tranzicije je označila tehnokratska politična oblast, ki se je ukvarjala s prevajanjem evropske zakonodaje, medtem ko so finančno pomembne odločitve sprejemali ljudje, ki se nikoli ne upajo preveriti na volitvah in jim končno tega tudi ni treba storiti. Nato je bilo vse še slabše. Desetletje propagande o nujnosti umikanja politike iz gospodarstva in drugih podsistemov je pripeljalo do tega, da ljudje na volitvah izbirajo ene obraze, odločitve pa v ozadju sprejemajo povsem drugi. Umik politike iz gospodarstva torej pomeni, da se iz odločanja umakne demokratično izvoljene ljudi, namesto njih pa odločajo prikrita interesna omrežja in politično podzemlje.

Sebastjan Jeretič: “Boris Popovič je čez noč pokazal, kako je mogoče učinkovito upravljati lokalno skupnost. Zmagoval je kljub povezani medijski antipropagandi in pravosodnemu atentatu.” Foto: arhiv ekoper.si

Še bolj jasno se te anomalije kažejo na lokalni ravni

Prvi slovenski Trump je bil Boris Popovič, ki je 2002 premagal partijski politični aparat. Ravno nesposobnosti tega aparata in razočaranje ter bes ljudi nad njim so Popoviča popeljali do prve županske zmage. Ko je čez noč pokazal, kako je mogoče učinkovito upravljati lokalno skupnost, je nadaljeval z zmagovitim nizom kljub povezani medijski antipropagandi in pravosodnemu atentatu, ki ga izvajajo na koprskem sodišču. Tudi sramotna obsodba pred zadnjimi lokalnimi volitvami je bila neuspešna, saj lahko ljudje na lokalni ravni sami izkusijo učinkovitost in prepoznajo, da je Koper v tem obdobju prenovljen in prerojen.

In tudi pri nas se s pokvarjeno propagando uveljavljenih medijev borimo z digitalnimi orodji, ki nam omogočajo neposredno predstavljanje dejstev in dokumentov, ki jim politični novinarji seveda ne bodo dovolili v javnost.

Sebastjan Jeretič

Kaj sledi?

Tako pri nas kot drugod po svetu sledi obdobje globokih političnih kriz in krvavega boja med obstoječo salonsko elito in kandidati z drugačno vizijo in predvsem potenco, v kateri bodo ljudje prepoznali upanje na drugačno vodenje skupnosti, ki bo presekalo z birokratsko logiko, na katero ni mogel pomisliti niti Franz Kafka.

In seveda bodo v tem boju svojo vlogo še naprej igrali tudi mediji. Tako tisti uveljavljeni, ki branijo obstoječo elito, kot tudi novi, ki bodo prikazovali laži in manipulacije današnjih novinarjev, ki z nekdanjo vlogo medijev kot čuvajev in nepristranskih poročevalcev o dogajanju nimajo čisto nič skupnega. Ali bo na koncu teh bojev nastala nova, kvalitetna politična elita, pa bo pokazal čas. *

Sebastjan Jeretič