»Kje ima obraz, ta nepoštena tožilka, ki je sama utajila davek, pa meni očita, da sem to storil? Prepričan sem, da mojega primera ne more imeti. Pričakujem, da bo tokrat takšen tožilec končno razrešen.« Do razrešitve tožilca-tožilke sicer ni prišlo, a je višje sodišče pred dnevi ugotovilo, da župan Boris Popovič s temi besedami ni razžalil okrožne državne tožilke Janje Hvala, in ga oprostilo vseh obtožb.
Še več kot to, višje sodišče je tudi ugotovilo, da je imel Boris Popovič za leta 2010 izrečene in v časniku Žurnal objavljene besede »utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost,« vsekakor pa besed, zaradi katerih si je nakopal tožbo okrožne državne tožilke Janje Hvala, ni izrekel z namenom razžalitve, sramotitve in zaničevanja. Prav tako z njimi ni želel osebno ponižati oziroma zaničevati njene osebnosti, ampak je potrebno izrečeno presojati v luči kritike oziroma nestrinjanja z (domnevnim) ravnanjem državne tožilke kot nosilke javne funkcije.
Tako se je končal še eden od niza absurdnih sodnih pregonov zoper koprskega župana, tudi v tem primeru sprožen na predlog okrožne državne tožilke Janje Hvala, tokrat zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve taiste tožilke in zlorabe osebnih podatkov. Popovič naj bi namreč škodoval časti in dobremu imenu Janje Hvala, ki je prav v tistem obdobju zastopala obtožnico zoper Borisa Popoviča na Okrožnem sodišču v Kopru v t.i. zadevi »kapučini«.
V tem postopku so županu skušali dokazati davčno utajo za čas, ko je bil še podjetnik, vendar se je na njihovo veliko žalost maratonski proces končal drugače kot so si zamislili. Od večmilijonske zatajitve, ki so mu jo skušali obesiti, je ostal samo prekršek, sto svetlobnih let daleč od slehernega kaznivega dejanja.
A če se vrnemo na razžaljeno Hvalo. S sodbo v imenu ljudstva podprto dejstvo je, da župan svojih besed na račun Janje Hvala ni izrekel kar na pamet, ampak je imel zanje oprijemljive dokaze. Kot smo že poročali, je župan namreč pridobil uradni policijski zaznamek, na podlagi katerega je izhajal utemeljeni sum, da je tožilka pomagala pri utaji davkov s tem, ko je med leti 2000 in 2003 stanovanje najemala »bolj po domače«. Župan Boris Popovič je želel ta policijski uradni zaznamek razkriti javnosti, saj je bilo to po njegovem mnenju in v tem primeru vsekakor v javnem interesu.
Tožilka namreč zastopa državo in vsi državljani imajo pravico izvedeti za domnevne nepravilnosti in pristranskosti, v katere so vpleteni državni organi, še toliko bolj v primerih, ko gre za funkcijo tožilca, ki v sodnih procesih zastopa zakonitost države in njene zakonodaje.
Naj ob tem spomnimo, da je na prvi stopnji ljubljansko okrožno sodišče župana Borisa Popoviča oprostilo kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, obsodilo pa ga je zaradi razžalitve državne tožilke, ter mu naložilo plačilo kazni v višini 1666 EUR.
Popovič se je na tako razsodbo seveda pritožil, saj je bil na podlagi informacij, ki jih je imel, prepričan, da tožilka davke resnično utaja. Javnost je tako obvestil v dobri veri in s prepričanjem, da je resnica v javnem interesu. In ker je besede izrekel v času trajanja sodnega procesa zaradi kapučinov, kjer je Hvala zastopala obtožnico, lahko sporno izjavo razumemo tudi kot obrambo njegovih pravic in interesov. Vsekakor pa ni šlo za napad na osebnost, za sramotitev Janje Hvala, za ponižanje in prezir.
Izjavo je torej potrebno razumeti v kontekstu njene funkcije, pri čemer je treba na zadevo gledati tudi skozi luč Ustavnega sodišča, »da je javnost upravičena do podrobnega nadzora nad delom državnih tožilcev kot nosilcev javne funkcije, državni tožilci pa morajo biti v zvezi s tem pripravljeni na morebitne kritične in neprijetne besede, zato morajo biti meje svobode izražanja, ko gre za komentiranje njihovega dela, širše.«
Glede na to, da je župan z izjavo sledil težnji, kot je rekel, da bi bili v Sloveniji vsi enaki, »ni mogoče zaključiti,da jo je izrekel izključno z namenom žalitve, sramotitve in zaničevanja.« Kot je ocenilo višje sodišče, je potrebno županove besede presojati v luči kritike oziroma nestrinjanja z (domnevnim) ravnanjem tožilke kot nosilke javne funkcije.
Boris Popovič in Janja Hvala pa s soočenji na sodiščih še nista končala. Med njima je namreč odprt še en postopek, kjer tožilstvo na predlog Janje Hvala Popoviča preganja zaradi žaljive obdolžitve. Hvalo so namreč zmotile tudi županove besede, ki jih je v sklopu intervjuja v občinskem časopisu izrekel leta 2010. Župan je tedaj v dobri veri izjavil, »da je tožilka Janja Hvala dokazano davčna utajevalka oziroma v najslabšem primeru pomočnica pri davčni utaji, kar je nesporno kaznivo dejanje, ki ga je tudi sama priznala, se seveda ni zgodilo prav nič, nihče od pristojnih na to ni odreagiral, kaj šele, da bi davčno utajevalko vsaj iz tega postopka, kjer to isto kaznivo dejanje, ki ga je sama nesporno zagrešila (saj ga je, kot sem že prej povedal, tudi priznala) brez nobenih dokazov očita meni, umaknil«.
