Jankovičeva zmaga z 10 odstotki prednosti pred drugo kandidatko Alenko Bratušek je z ozkega gledišča podpore na kongresu dejansko velik dosežek, saj smo bili v zadnjih 10 dneh priča eni največjih javnih manipulacijah v zgodovini države. In teh ni bilo malo, saj so vseskozi na dnevnem redu. Zato je skorajda presenečenje, da je Jankovič vendar premagal drugo in tretjo ligo v lastni stranki, ki je v zadnjem letu dobila znatno, nezasluženo podporo s strani medijev in drugih „strokovnjakov“. Stranko, ki je izključno po zaslugi Jankoviča prejela največ glasov na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2012, je namreč sistematsko prevzela skupina posameznikov, poslancev, ideologov, katerim volilni program, idejne usmeritve ali obljube volivcem niso pomenile ničesar. Glavno je namreč bilo spet pridobiti vse formalne in ne formalne vzvode oblasti, pri čemer je Jankovič bil tako zlorabljen, da so le redki blizu njega lahko videli, kakšen šok je doživljal zaradi tako gromozanske prevare in izdaje. O imenih nima smisla govoriti, gledamo jih dnevno na TV zaslonih, gre v večini za kameleone, ki vseskozi iščejo stolčke za politično preživetje, saj bi v realnem svetu zaradi neznanja ne preživeli niti enega dneva. Kljub temu pa se čutijo poklicane, da odločajo o usodi vseh nas državljanov. To ni nenavaden fenomen, je le prikaz negativne selekcije, ki kraljuje Sloveniji že od njenega nastanka.
Bo vlada padla? Da bi le!
Refren o padcu vlade v primeru izvolitve Jankoviča, ki je zvenel kot grožnja s strani večine tistih, ki so v zadnjih dneh svarili javnost, je bil prikazan kot tragedija za državo in državljane. Resnici na ljubo, boljše se nam trenutno ne bi moglo zgoditi. V zadnjem letu se je zgodil pravi družbeni vakuum: vstajniki so odšli na zaslužen dopust, mediji so več ali manj spregledali trende zadolževanja, rast brezposelnosti, umiranje gospodarstva, stomilijonske odpustke tajkunom in brezsramnim privatizatorjem, strankarska kadrovanja in maščevanja, ki jim ni para v zgodovini Slovenije, pravno državo po naročilu iz strankarskih pisarn, milijardne odpustke v slabi banki in smo z naštevanjem šele začeli. To ni bilo naključno. Ignoriranje in preziranje formalnih dogodkov, ki so ključni za življenje vseh nas, je bilo podrejeno izgradnji figure premierke, predsednice vlade, ki je z njeno ekipo kos vsem nalogam. Za zdravo pamet naravnost žaljive formulacije v smislu „z davki se počutimo varne“ ali „z milijardnim zadolževanjem smo dokazali, da zmoremo sami“, so postale pravi hit tabloidizirane dežele, kjer se je vsaj tistim, ki smo se iz tega oblaka predramili, zdelo, da poteka eksperiment preizkušanja skrajne meje dopustnega množičnega norčevanja. Če je namreč v Severni Koreji domala vsak prepričan, da imajo potomci dinastije Jong nadnaravne sposobnosti, zakaj ne bi Slovenci verjeli, da je masovna brezposelnost dobra, da je doseganje normalnega kariernega razvoja izključno preko strankarske režije nekaj samoumevnega, da je pozicioniranje v javnih ustanovah namenjeno izključno hranjenju klientelističnih klik, ali da so milijardni krediti, ki jih na skrito in s skritimi nameni najame skupina treh ljudi (predsednica vlade, minister za finance, guverner), nekaj dobrega za še nerojene otroke, ki jih bodo morali vračati. Ne samo, da je čas, da ta vlada pade, čas je, da se odgovorne ministre in druge vladne ter strankarske veseljake vsaj enkrat še pravočasno preganja za škodo, ki so jo povzročili.
Kaj sledi?
Dnevi in meseci, ki so pred nami, ne bodo toliko odločilni za nas državljane, ki smo se tako ali tako že navadili živeti v stanju popolne anarhije in brezpravnosti. Ti segmenti se ne bodo uredili še v dolgih letih. Omrežja, ki bodo to preprečila, so še kako živahna in trdoživa. Samo dogajanje znotraj stranke PS pa tudi ni usodno. Je pa izjemna priložnost za Jankoviča, da odslovi vse tiste, ki so prevarali lastne volivce in obrnili hrbet tako njemu kot državljanom, saj so skrbeli izključno za osebne in prijateljske interese. Pravzaprav to ni samo priložnost, je nekaj, kar bo Jankovič moral storiti, če ne želi, da ga „izdajateljska“ linija na takšen ali drugačen način povozi. Ne gre namreč pozabiti, da je večina tistih „tet in stricev“, ki je Jankoviča zlorabila z namenom, da bi si ugrabila državo, z odkritjem Bratuškove kot vodljive, ne preveč modre ali razgledane predsednice vlade, hitro ugotovila, da je Jankovič preveč nevaren in da je predsednica vlade čisto pravi „pahor“ v ženski podobi. Ne zaradi očitkov o zlorabah, ki so bili živi še v času, ko so ga podprli, temveč zaradi tega, ker je Jankovič dejansko oseba, ki ima kaj pokazati tako iz realnega kot političnega življenja, ima podporo lastnih občanov in državljanov, predvsem pa ni vodljiv in po značaju, kljub mnogim legitimnim kritikam, ni sposoben prevarati lastne volilne baze ali lastnih državljanov. To se namreč v Sloveniji pričakuje od „postavljenega“ predsednika vlade, od katerega se Jankovič, kot edino še Janša (ki je svoje že pokazal in nima več nobene možnosti postati predsednik vlade) v Sloveniji, razlikuje. Ne eden, ne drugi namreč nista vodljiva, zaradi tega sta tudi nezaželena. Jankovič danes slavi zmago v stranki, vendar se z njo njegove težave šele začenjajo. Ni nobenega dvoma, da bosta že v kratkem nad njim in njegovo družino zgrmela celoten pravosodni aparat in medijski prostor, da ne govorimo o vseh tistih „poznavalcih“, ki se bodo dnevno pojavili in mu svetovali umik. Umik v tem trenutku pa bi pomenil, da se bo plenjenje državljanov nadaljevalo, uredilo pa se ne bo čisto nobeno področje.
Nove volitve
Kljub lažno plasiranim informacijam, da je položaj Jankoviča znotraj PS prekaren, se je včeraj pokazalo, da je ta še kako trden. Kljub skrbno in v vseh podrobnostih pripravljenim napadom proti njemu, je prepričljivo zmagal. Hkrati je stanje na terenu takšno, da ima veliko državljanov še vedno zaupanje in podpira Jankoviča. Do predčasnih volitev bi moralo vsekakor priti, saj si ni možno predstavljati delovanja vlade v obstoječi konstelaciji z neresnima strankama, kot sta Državljanska lista Gregorja Viranta, ali DeSUSom Karla Erjavca, ali Socialnimi demokrati Igorja Lukšiča, ki se v 21. stoletju predstavlja s programom sovjetskega ideologa, ki pa mu zelo dišijo privilegiji Evropske unije. Pričakujemo lahko tudi nastanek nove stranke Bratuškove, ki jo bodo preko medijev promovirale sile z ozadja, ki bodo stranko tudi vodile. Težko je reči, kako bi bila uspešna stranka, ki jo sestavlja veliko tistih, ki so Sloveniji in državljanom naredili izjemno, generacijsko škodo. Kot vemo iz preteklosti, znajo volivci tudi take nagraditi, saj ključno vlogo pri tem še vedno odigra prozorna medijska manipulacija. Morda pa je končno prišel pravi trenutek, ko bi se lahko že vsi zavedali preprostega dejstva, da je bila zgodovinska delitev in polarizacija Slovencev eksperiment, ki se je sfižil in od katerega so trajnost in bogastvo ustvarile samo pajdaške paradržavne grupacije. Potrebujemo nove volitve in pred njimi nov volilni sistem ali vsaj pravila, ki bodo preprečila dobro znana strankarska izsiljevanja in kjer bodo izvršilna mesta prepuščena tistim, ki imajo voljo in željo do sprememb in ne režiji strankarskih pisarn. Morda bomo volivci končno toliko zreli, da bomo tiste, ki so nam prizadeli škodo, na volitvah kaznovali in jih izbrisali iz javnega življenja. Potrebujemo prav take volitve, kjer se bodo združile ideje za skupno dobro in kjer se bodo uresničevali programi, ki bodo v korist vseh, ne glede na to, kdo jih uresničuje in kakšna je njegova politična ideologija. Vlada in parlament širokega konsenza ne smeta več biti tabu tema, temveč cilj, h kateremu bi mogli vsi stremeti in to že od danes naprej. Če bo tako vlado vodil Jankovič, tudi dobro. V vseh pogledih je eden redkih glavnih oseb državne politike, ki ima kaj pokazati. Ob tem, da je včeraj kot prvi v zgodovini obubožane Slovenije dal zelo krepki udarec paradržavni kliki, ki je vse svoje karte stavila na Bratuškovo. Od danes dalje se bo zgodilo marsikaj, saj je maščevalnost in moč te združbe še danes zelo prisotna, nič manj kot pred tremi desetletji. Na nas je, da se odločimo o tem, ali spet pristanemo v stari, izpeti zgodbi „nacionalnih interesov“, ki je zgodba revščine, brezposelnosti, prevar, manipuliranja, brezpravja in strankarskega diktata nad državljani.
