Tukaj je najbližja pot severnih dežel do Sredozemskega morja. Hkrati pa je to prostor hitrega in ostrega prehoda iz mediteranske v alpsko klimo. Če Koper izvzamemo iz konteksta neke začasne ureditve – nezrele države Slovenije, je prav ta kraj center Evrope. Geografska lega pa je osnovno izhodišče in vzrok tako za njegovo bogato zgodovinsko evolucijo in razmislek v kaj naj se Koper v prihodnosti razvije.
Arhitekturi in urbanizmu je imanenten razvoj. Arhitektura je okvir našega življenja in urbanizem je zapleteno orodje politike, ekonomije, kulture, konservatorstva,… za urejanja in dograjevanja mesta, urbanih in ruralnih tkiv, medsebojnih povezav,…V primerjavi z arhitekturo je urbanizem mlada veda in se pojavi skorajda istočasno z izumom parnika, železnice in fotografije, nekoliko kasneje letala. Takrat, ko smo začeli množično potovati, si pošiljati razglednice iz oddaljenih krajev in domov prinašati spominke iz drugih mest in krajev. Vse hitreje smo začeli k sebi na dom prinašati izkušnje drugih krajev, se zgledovati po drugih mestih, kar hitro smo začeli tudi pozabljati na svoje lastne kvalitete in vrednote. Pozabljati smo začeli na lastno identiteto, ki je edinstvena in posledično tudi tržna. Od takrat, ko smo vse hitreje začeli komunicirati, in Svet je postajal manjši in manjši. Mesta in vasi se danes večinoma hitro spreminjajo. Njihova geografska lega pa je, logično še vedno ista. In prav to je izhodišče – nastavek za misli o prihodnosti in razvoju našega kraja.
Država Slovenija je žal premajhna in premalo kredibilen subjekt, da bi jo jemali kot resen instrument odločanja, ko govorimo o razvoju družbe in prostora, o evoluciji in spremembi merila nekega mesta. Država nam danes žal služi kot samo sebi namenjeno, zarjavelo birokratsko orodje, skrito v nekem malem Evropskem obmorskem grmičevju, polnemu poblaznelega tropa nekega naroda, ki kljub vsem naravnim danostim in možnostim, žre samega sebe in se ob tem veselo naslaja. Razvoj mesta in vasi ostaja retorika na umazani mizi dekadentne požrtije. Problem ni v geografski majhnosti Slovenije, to je celo njena prednost, temveč je velik problem v mentalni majhnosti Slovenca.
Župan mesta Videma Furio Honsell, ki je napisal knjigo Algoritem parkirišča, je v enem izmed svoji intervjujev povedal, da je potrebno Evropo danes razumeti kot mrežo mest in ne držav. Izpostavil je dialog med mesti, s katerim je možno posamezna mesta in kraje dograjevati, programsko dopolnjevati. Evropsko mesto ima potencial v dinamiki razvoja, in temelji na avtentični značilnosti kraja.
Arhitektura in urbanizem torej že po svojem poslanstvu ne moreta biti konservativna, nazadnjaška. Projektirati in načrtovati zgodovine, minulih dogodkov in vsebin se v primarnem smislu arhitekture preprosto ne da. Zgodovino lahko načrtujejo in interpretirajo filmski scenaristi in zgodovinarji. Pa še to »praviloma« zelo subjektivno. Poslanstvo in naloga arhitekta in urbanista je, ob poznavanju zgodovinskega razvoja mesta in podeželja, pogled v prihodnost.
V kavarni Cameral na Čevljarski ulici, na Cardu, v starem mestnem delu Kopra sem pred kratkim sedel s zanimivo mlado raziskovalko in konservatorko primorske moderne arhitekture. S konservatorji je praviloma težko najti skupni pogled na stanje stvari v prostoru, kjer se prepleta zgodovina in prihodnost. Hiša ni slika ali skulptura, za katero bi našli primerno vlažen, osvetljen prostor. Hiša, predel mesta ali mesto nastane iz potrebe človeka v nekem časovnem intervalu njegovega razvoja. Hiša je predraga investicija, da bi zaradi različnih »strokovnih« stališč ostajala prazna, se jo ne bi smelo dozidati ali podreti. Skrb konservatorja bi morala biti najti primeren program – vsebino in posledično razlog za obstoja neke hiše – predela mesta, kateremu moramo dokazati zgodovinsko rariteto in kulturološko vrednost.
V nekaj urnem intenzivnem klepetu sva Koper razstavila na njegove bistvene razvojne faze. Od takrat, ko so na otoku koze žvečile robido, do Aegide, Bizantincev, Benečanov, Francozov, Avtrijcev, Kraljevine Italije, države STO, Jugoslavije in današnje Slovenije, ki je popolnoma izgubila orientacijo.
Mesto Koper se je spreminjalo. V nekem obdobju bolj, v drugem manj. En narod je rušil, drugi je zidal. Gradilo in rušilo se je obzidje, tukaj so bile bolezni in veliko se je trgovalo z blagom, hrano, umetninami, znanjem…V Kopru se je skozi vsa zgodovinska obdobja tudi pilo in pelo. Mesto je bilo veselo. Zidali in rušili so tudi vertikale mesta – stolpe, ki so označevali moč in so določali središče, orientacijo prebivalcem. Danes temu rečemo zgodovina in dediščina s katero ne vemo ravno dobro kako in kaj. Staro mestno jedro se prazni, žalostno propada in obdajajo ga nakupovalna središča, spalni predeli, ceste in parkirišča. Vse kar zgradimo imajo tudi svoj rok trajanja.
Mesto Koper je zamenjal mnogo družb in ureditev. Mnogo županov je v tem mestu odločalo, mnogo intelektualcev je mesto polnilo s kulturo in napredkom, živelo in delalo je veliko delavcev iz tujih dežel. Mesto je trgovalo in skozi mesto se je sprehodilo na milijone turistov. Nenazadnje, v Koper so priplule in odplule številne ladje najrazličnejših tovor. Ladje praviloma priplujejo polne in odplujejo prazne.
Koper je v zadnjem obdobju korenito spremenil merilo horizontale. Koper se je razširil čez celotno področje solin, s stihijskim »urbanizmom« je zapolnil marsikatero zeleno površino. Danes živimo v meddimenzijah: v paralelnih svetovih, morda bolj v virtualnem kot realnem. Dihamo pa zrak, ki ga proizvajajo gozdovi in parki. Ali je Koper prihodnosti pripravljen na razvoj v vertikalo – na novo in sodobno mestno veduto in pustiti parter mesta parku in zelenici?
