Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je na današnjem srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru poudarila, da močno verjame v baltsko-jadranski koridor. Na vprašanja, ali oz. koliko denarja bi Slovenija lahko počrpala za izgradnjo drugega tira, pa je povedala, da bo, če bo poslovna zgodba močna, denar zanj tudi prišel.
“Ne se omejevati na denar in naj ne bo denar razlog, zakaj se za ta tir odločate oziroma odločamo,” je bila danes v Kopru jasna Bulčeva. Kot je navedla, je ključnega pomena potreba po določenem projektu in vrednost, ki jo bomo ustvarili z dano rešitvijo, oz. obseg prometa, ki ga želimo pretovoriti.
“Če bo poslovna zgodba močna, bo denar prišel, tega se vam ni treba bati,” je izpostavila komisarka. Če pa se štarta na denar in se projekt sestavi samo za to, da se bo počrpalo določena sredstva, pa je to zgrešena zgodba, je dodala.
Kot je še povedala, pa mora projekt temeljiti na realnem stanju in potrebah: “Potrebe je treba definirati in biti ambiciozen, ker se ocene, ki jih imamo mi o tem, kakšen je potencial, očitno malo razhajajo s tem, kar se upošteva pri pripravi dokumentacije.”
O prijavi Slovenije na razpis za sredstva iz mehanizme CEF je Bulčeva spomnila, da je pri tem logika drugačna kot pri kohezijskih sredstvih in da mora Slovenija, če je vstopila v baltsko-jadranski koridor, tudi realizirati neko koridorsko vrednost.
Konkretno je drugi tir kot projekt bil zavrnjen, “ker ni ustrezal pogojem, ni imel jasno opredeljene evropske vrednosti in ni imel jasno opredeljenega finančnega inženiringa – strukture financiranja, na kakšen način si država Slovenija predstavlja to financiranje”.
Možnost za črpanje evropskih sredstev za infrastrukturne projekte Bulčeva sicer vidi tudi v nacionalnih ovojnicah, pri čemer smo Slovenci pri drugih infrastrukturnih projektih na železniški infrastrukturi že pokazali, da znamo pripraviti dobre projekte.
Glede dvomov občinstva o modelu javno-zasebnega partnerstva je komisarka pojasnila, da se EU v samo konstrukcijo ne vtika. “Mi nimamo predpisa, da mora to država sfinancirati, ali da mora v to investirati zasebni investitor, ali da uporablja nepovratna sredstva,” zato pa predvsem gledajo na to, da kar je napisano v projektu, tudi “pije vodo” in ima trajnostno vrednost. Je pa priznala, da so primeri financiranja podobnih projektov po Evropi zelo različni.
Ob tem je nekdanji predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič izpostavil, da izgradnja drugega tira in vseh večjih evropskih infrastrukturnih projektov mora temeljiti predvsem na okoljskem vprašanju. Drugi tir je po njegovem prepričanju eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov s pozitivnimi okoljskimi in ekonomskimi učinki v širši regiji in Evropi kot enotnemu prostoru. “Vsa severnojadranska pristanišča predstavljajo okoljsko in ekonomsko alternativo severnoevropskim pristaniščem, ki ladjarje silijo v 2.000 navtičnih milj daljšo, dražjo in okoljsko obremenjujočo plovno pot. Zaradi velikega ladijskega onesnaževanja, je opitmizacija pomorskih plovnih poti priložnost ne le za Koper, temveč za vsa severno jadranska pristanišča, ki so združena v NAPA (North Adriatic Ports Association) in predstavljajo izjemen potencial za vzpostavitev enotne logistične platforme za oskrbo držav srednje in vzhodne Evrope vse tja do Baltika,” je dodal Gašpar Mišič, ki je poudaril, da bi morali biti viri za izgradnjo okolju prijaznejše železniške infrastrukture, zagotovljeni ne le iz prometnih, temveč tudi iz okoljskih evropskih skladov.
