Gašpar Mišič je pobudo posredoval tudi v vednost zunanjemu ministru, ministru za infrastrukturo in promet, županu Mestne občine Koper, poslanskim skupinam v Državnem zboru, predsedniku uprave Luke Koper ter generalnemu direktorju Slovenskih železnic. Mišič je dejal, da se je dodanes na njegovo pobudo odzval infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki ga je v vabil na pogovor v zvezi z njo.
Izgradnja železniške infrastrukture čez slovensko ozemlje je v skupnem interesu držav srednje in vzhodne Evrope
Gašpar Mišič v svoji pobudi ugotavlja, da “od kar imamo samostojno državo, ne znamo izkoristiti ključne primerjalne prednosti, ki nam jo narekuje geostrateški položaj, preko katerega bi poleg gospodarskih koristi lahko bolje uveljavili tudi geopolitično moč v regiji“. Zato je že leta 2013 kot predsednik uprave Luke Koper takratni predsednici vlade podal podobno pobudo kot danes, in sicer da bi se tranzitna železniška infrastruktura gradila s pomočjo držav, ki so gospodarsko najbolj odvisne od prometa preko koprskega pristanišča. Gašpar Mišič v pobudi ugotavalja, da “tudi praksa dokazuje, da pristanišče Koper predstavlja najoptimalnejšo pot za oskrbo držav srednje in vzhodne Evrope, zato bi morala biti izgradnja sodobnejše in varnejše železniške infrastrukture, ki poteka čez slovensko ozemlje v skupnem interesu vseh teh držav. In ravno tukaj je že nakazan ključ do finančne konstrukcije za izgradnjo 2. tira in druge prometne infrastrukture. Z izgradnjo varnejše in boljše železniške infrastrukture bi namreč pridobili vsi. Poenoteni pri tem vprašanju bi porazdelili finančno breme na vse države v regiji, glede na pridobljene gospodarske koristi. Tako bi lažje zagotovili potrebna finančna sredstva, tudi s skupnim nastopom pri pridobivanju finančnih virov iz evropskih strukturnih skladov“.
Gašpar Mišič: Imamo vse, kar imajo veliki in še več, a tega ne znamo izkoristiti
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Gašpar Mišič v pobudi ugotavlja še, da imamo vse, kar imajo veliki, vendar “je tudi sedanja vlada ujeta v spirali stihije in je prisiljena podrejati pomembna strateška vprašanja potrebam dnevne politike, kar vodi v razvojna neravnovesja, posledično pa v večje zadolževanje države ter nujno dvigovanje davkov, kar vse zavira gospodarski razvoj. Sprejetih je bilo veliko resolucij in razvojnih strategij; veliko strokovnih in političnih razprav se je zvrstilo na temo naših naravnih prednosti, s poudarkom na razvoju logistične in pristaniške dejavnosti, ki nam jih, kot rečeno, ponuja izjemna geografska lega. Vsega tega, v praksi, kljub številnim strokovnim analizam, žal nismo znali bolje izkoristiti. Bolj kot ne, stopicamo na mestu – razvojni in blagovni tokovi pa gredo mimo nas. Več kot očitno je, da nam niti številne strokovne analize niso bile v pomoč. Vsaka analiza je paraliza, če nimaš pravih rešitev, kar se potrjuje tudi sedaj, ko se je z dograditvijo, obnovo in rekonstrukcijo Sueškega prekopa čas plovbe skozi kanal zmanjšal iz 18 na 11 ur in zmogljivost prehoda povečala iz 47 na 97 ladij na dan. Kljub tako pomembni pridobitvi si v Sloveniji ne moremo obetati večjih koristi, kot si to obetajo 2.000 navtičnih milj oddaljena severnoevropska pristanišča, ki so že davno poskrbela za boljšo pristaniško in kopensko infrastrukturo do zalednih tržišč in tako zagotovila izenačenost količin tovora v uvozni in izvozni smeri, kar zaradi slabe in nevarne železniške infrastrukture, ki poteka čez slovensko ozemlje, v edinem slovenskem tovornem pristanišču niti približno ne dosegamo. Potencial pa še vedno ostaja. Še vedno je čas, da izstopimo iz slepe ulice. Pred nami je še veliko razvojnih priložnosti. Severni Jadran še nima gospodarskega središča in tukaj je priložnost za Slovenijo. Tudi zato, ker združenje NAPA (North Adriatic Port Association), v katerem so združena severnoevropska pristanišča, ne izkorišča vsega svojega potenciala. Premalo je aktivnosti v promociji severno jadranskega transportnega koridorja v državah daljnega vzhoda, ki se kljub možnosti krajše poti še vedno odločajo za občutno daljšo transportno pot, preko severno evropskih pristanišč. Zagotovo je eden izmed ključnih razlogov za tako odločitev slaba pristaniška in kopenska infrastruktura, na katero se sklicujem v svoji pobudi”.
Ne smemo zanemariti vloge lokalne skupnosti
Gašpar Mišič v svoji pobudi opozarja tudi, da “se je pri vseh nadaljnjih aktivnostih razvoja pristaniške infrastrukture potrebno zavedati tudi pomembnosti vloge lokalne skupnosti in odgovornosti do lokalnega okolja. Pristaniške dejavnosti poleg gospodarskih koristi predstavljajo tudi resna okoljska tveganja, zato so izjemnega pomena prizadevanja načrtovalcev razvoja, da se z razvojnimi načrti pristanišča poistovetijo najprej prebivalci“.
Predsedniki vlad morajo skleniti meddržavni dogovor o vlaganjih v izgradnjo železniške infrastrukture
Gašpar Mišič v svoji pobudi opozarja sedanjo vlado, naj opusti solistične poskuse iskanja finančne konstrukcije za izgradnjo 2. tira in naj povabi predsednike vlad vseh držav v regiji k sklenitvi meddržavnega dogovora o vlaganjih v izgradnjo infrastrukture čez slovensko ozemlje, kar je neizpodbitno v skupnem interesu. Nekatere od naštetih držav so namreč že izkazale interes. “S tem bomo zagotovili varnejšo transportno pot in omogočili razvoj ne le pristanišča Koper, temveč razvoj celotnega izvozno naravnanega gospodarstva v vseh državah srednje in vzhodne Evrope. Tako bomo vsi pridobili“, dodaja Gašpar Mišič.
Ne rabimo novih zalednih terminalov, saj imamo zaveznike v neposredni bližini
Gašpar Mišič je še izpostavil, da je Slovenija del globalnega in skupnega evropskega prostora, zato moramo pri razvoju logistike gledati čezmejno in iskati zaveznike, tudi z vzpostavitvijo boljše železniške povezave z obstoječimi evropskimi logističnimi centri (Cargo center Graz, Bilk-Intermodal Logistics Center of Budapest,…), kar je bolj smiselno od nesmotrne gradnje novih zalednih terminalov, ki so bili v preteklosti načrtovani na Krasu in v Prekmurju. “Z boljšo železniško infrastrukturo bomo skrajšali čas odpreme in povečali število vlakovnih kompozicij, kar bo razbremenilo tudi dragocene skladiščne površine v samem pristanišču“, je še doda Gašpar Mišič.
Celotno pobudo si lahko preberete v nadaljevanju, kjer smo pripeli tudi podobno pobudo, ki jo je Gašpar Mišič posredoval predsednici vlade leta 2013.
