DomovArhivHarašo, Primorske novice?

Harašo, Primorske novice?

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Potem ko so si Primorske novice minuli teden privoščile svojevrstno manipulacijo z javnomnenjsko raziskavo, v kateri so 309 posameznikov med 15 in 65 letom na Primorskem, od Bovca do Pirana, spraševale o javnem interesu v koprski občini (na kar smo se odzvali) in so dva dni kasneje v svoji posebni rubriki zadevo nadgradile s – po njihovo – »ne manipuliranimi«, za Mestno občino Koper seveda še slabšimi podatki, je zdaj jasno: ne le, da si v PN domišljajo, da vedo, kakšen je javni interes v določenem okolju in temu celo podredijo tako vzorec kot vprašanja v javnomnenjski anketi, še več, tokrat so krepko usekali mimo.

Raziskava, ki smo jo na aktualne koprske teme naročili v Mestni občini Koper, v njej pa Koprčanke in Koprčane spraševali tako o hotelu Koper, obalni cesti kot o nakupu Vinakoper, je namreč pokazala, da večina vprašanih nakup hotela Koper podpira!

Na tem mestu ne bomo ponavljali našega stališča do nedavne ankete v primorskem časniku, na katero naj bi, domnevno po mnenju odgovornega urednika Primorskih novic, na portalu e-koper »razburjeno reagirali.«

Razburjeno reagiranje gor ali dol, glede na mnenja strokovnjakov najmanj dveh podjetij za raziskave in razvoj javnega mnenja lahko o anketi, ki so jo naročile Primorske novice, strnemo sledeče:

  1. odbira populacije od 15 do 65 let je nenavadna – pri javnomnenjskih raziskavah praviloma izbiramo občane, ki imajo volilno pravico, to pa je 18+, zgornjega limita ni
  2. čeprav je v anketo vključeno prebivalstvo primorske regije, so o problematiki spraševali precej heterogeno in različno zainteresirano javnost. Vipavci ali Tolminci najbrž premalo vedo o motivih in razlogih za nakup hotela Koper, itd.
  3. profesionalno spodobno (bolje rečeno nujno) je anketirance povprašati, ali poznajo določeno problematiko. Potem bi šele lahko ugotavljali, ali gre za dejanski ali pa nekakšen stereotipen odklonilni odnos, kar bi zaznali iz odnosa nepoznavalcev in poznavalcev problematike…
  4. izjemno korektno je o problematiki, ki zadeva občane Mestne občine Koper, vprašati le te. Le tako bi lahko kvalificirano analizirali odnos do neke problematike.

Ker v Mestni občini ne delajo prav nič na pamet, prav tako pa si v spletnem mediju e-koper ničesar ne izmišljujemo, še manj pa podatke prirejamo, (čeprav nas v PN primerjajo z »moskovsko Pravdo v šestdesetih letih«), smo se odločili za javno mnenjsko raziskavo po objektivnejših parametrih, predvsem pa smo o koprskih aktualnih temah ter željah in videnju spraševali prebivalce Mestne občine Koper.

Raziskavo so naročili v agenciji Ninamedia. Anketiranje je potekalo telefonsko, po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja, anketiranih je bilo 300 oseb (in to samo iz Mestne občine Koper, ne pa iz cele regije!). V raziskavi so uporabili dvostopenjski naključni vzorec.

Spraševali so o stališčih do morebitne prodaje Luke Koper, o nakupu hotela Koper in Vinakoper, s tem, da so prej preverili, ali so anketirani z namerami o prodaji oziroma o nakupu sploh seznanjeni.
In kakšni so bili odgovori?

Pri vprašanju, kakšno je stališče anketirancev do prodaje Luke Koper, se jih več kot polovica (52,3%) nagiba k stališču, naj Luko Koper prevzame lokalna skupnost in ljudje, ki so jo gradili. Med njimi od povprečja izstopajo ženske in anketiranci v starosti od 46 do 60 let. Manj kot polovica jih meni (42,7 %), da mora Luka Koper ostati v državni rasti. Naklonjenost prebivalcev k tujemu prevzemu Luke Koper pa je zgolj 4 %.

Glede hotela Koper velika večina anketiranih meni, da Koper potrebuje hotel v mestu in dobra polovica navaja, da Hotel Koper v zadnjih letih ni bil ustrezno voden in vzdrževan. Večina občanov MOK (53,3 %) je seznanjena z novico, da namerava Mestna občina Koper kupiti hotel Koper. Anketirance so v nadaljevanju povprašali, ali tovrstni nakup odobravajo – več kot polovica (55 %) nakup Hotela Koper odobrava, tretjina pa nasprotuje. Seznanjenost, tako s prodajo kot namero nakupa družbe Vinakoper, je še relativno nizka (40,3 %), oziroma nižja od seznanjenosti s prodajo Hotela Koper. Še nižja je seznanjenost, da želi družbo kupiti Komunala (39,7 %).

Pa vendar, nakup družbe Vinakoper s strani Komunale Koper odobrava 60,3 % anketiranih. Slaba tretjina (30,7 %) tovrstnega nakupa ne odobrava, slaba desetina (9 %) vprašanih pa je glede nakupa neopredeljenih.

Občanom MOK se v večini (65 %) zdi najprimernejša ureditev ceste med Koprom in Izolo na način, da cesto namenijo turizmu in rekreativnim dejavnostim. Dobra četrtina (26,3 %) zagovarja ohranitev obstoječega režima, 7 % pa predlaga cesto, ki naj bo izmenično enosmerna.

In za konec še vprašanje: kaj je torej javni interes? V teoriji gre za pogosto uporabljeno besedno zvezo, ki pa ni nikjer natančno opredeljena. Osnovno razlago sicer ponuja Wikipedija, ki javni interes opisuje kot interes večine državljanov, vsekakor pa kot vrednoto, korist, željo večine. Pridevnik javni se nanaša na družbeno skupnost, ne na posameznika. Interes je vrednota, ki koristi skupnosti na nekem območju ali področju. Javni interes je ožji od splošnega in družbenega interesa.

Skratka, o javnem interesu lahko govorimo, ko gre za pozitivna dejanja, vrednote ali koristi, hotenja oziroma nekaj, kar prinaša pozitivne posledice, vse skupaj pa podpira določena družbena skupnost oziroma gre za mnenje večine prebivalcev ali za mnenje določene reprezentančne skupine.

20160309_111136

Prav to dokazuje raziskava Mestne občine Koper o aktualnih zadevah v občini, ki jih najbolje poznajo Koprčani in Koprčanke. Tako kot prebivalci Bovca vedo za bovške aktualnosti, Idrije za idrijske, Postojne za postojnske, Sežane za sežanske, Vipave za vipavske,… Harašo, Primorske novice? *Dobro, Primorske novice?