Pozdravljen Miloš. Povej nam nekaj o svojih začetkih in kje si se prvič srečal z borilnim športom nasploh?
Moji prvi koraki v svet borilnih športov so bili v zgodnjih osnovnošolskih krožkih Judo-a in Karate-a, ki pa so se na žalost in brez konkretnih razlogov hitro končali. Sledila so leta, kjer sem se poskušal najti tudi v drugih športih, katere smo imeli na obali na razpolago in med drugim postal zelo obetaven plavalec, kar sem pa žal zaradi poškodbe ušesa moral v najboljših letih in rezultatih opustiti. Nazaj v borilne športe, ki so bili takrat v Kopru na izbiro, me več kot toliko ni več pritegnilo, z vsem spoštovanjem in občudovanjem do vseh tradicionalnih borilnih veščin. Nekje leta 1997, pa sta dva moja prijatelja in takratna odlična mlada inštruktorja – Adel Ayari in Dragan Mirković, ki sta že pridno trenirala v Italiji, odprla klub borilnih veščin PFS – Progressive Fighting Systems, pod vodstvom Paul-a Vunaka in Mike Faraone-a. Takrat sem se prvič srečal z tehnikami, ki so se mi zdele zelo realne in učinkovite glede samoobrambe in tako začel resno trenirati borilne veščine. Tudi zahvaljujoč njima, smo že v tistih letih gledali prve UFC-je na videokasetah in preizkušali prve arm bare, triangle in podobno. To je bil čas norih treningov in še bolj norih sparingov. Edini problem, ki smo ga takrat imeli je pa bil ta, da ni bilo v bližini takših tekmovanj, kjer bi lahko sodelovali in se preizkusili. Po nekaj letih je Adela in Dragana “odneslo” delo in življenske obveze, zato sem se našel v lokalnem Boks klubu Koper in tam rekreativno treniral bolj zase, dokler me želja po treningih proste borbe ni premagala. Tako sem 2010 ustanovil š.d. MMA Koper, saj takrat takega kluba na obali še ni bilo. Ker sem želel sestaviti vsaj nekaj somišljenikov, s katerini bi lahko trenirali bolj zase, se ob tem učili eden od drugega in se predvsem imeli dobro, brez nikakršnih pričakovanj. Pojavilo se je precej mladih in malo manj mladih, ki so želeli trenirati z mano. Malo za tem je bila ustanovljena tudi 1. Slovenska mma liga in priložnost je bila tu. Vrnila se je stara želja po tekmovanjih in borbi, klub je bil kar na lepem poln in tako sem se vrnil v ritem napornih treningov. Bil sem tudi mnenja, da sem tudi sam dolžan tekmovati v 1. Slovenski mma ligi in prvo leto dosegel 3.mesto v svoji kategoriji, a mi je žal poškodba preprečila, da bi naslednje leto poizkusil rezultat še izboljšati. Zato sem se še toliko bolj posvetil trenerskemu delu in vodenju kluba.
Obala je znana po razgibani ponudbi, kjer se za vsakogar marsikaj najde…Je v borilnih športih enako? Ali drugače… Je poleg vaše ekipe še kakšen klub, ki je v kontaktnih borilnih športih aktiven in ima tradicijo?
Res je, veliko izbire je na obali in takih klubov je pri nas kar nekaj. Nekateri med njimi pa tudi dosegajo odlične rezultate v svojih disciplinah.
V ekipi imaš nekaj zelo uspešnih in atraktivnih borcev…Je to plod dobrega sistemskega dela v klubu? Ali kakšen posameznik odstopa od večine?
Mislim, da je to kombinacija obojega. Jaz sem resnim fantom pripravljen ponuditi, kar znam in lahko. Brez njihove volje in vztrajnosti pa ne bi bilo ničesar.
Celoten intervju si lahko preberete na TV1.si
