Ko se je Slovenija osamosvojila, je bila v odlični formi. Naše gospodarstvo, naše stanje duha… bili smo šampionski.
Pa je šlo nekaj hudo narobe, da smo danes v situaciji, ko naši največji talenti bežijo v tujino ali razmišljajo o temu.
Med glavnimi napakami slovenske tranzicije je zagotovo uničevanje industrije in zapiranje proizvodnje. Celotna periferija države je držala Slovenijo pokonci in omogočila centru, da se gre storitveno gospodarstvo.
Danes je periferija uničena.
Prav reindustrializacija mora biti prednostna naloge normalne vlade. Proizvodnja se vrača v Evropo in Slovenija je ena redkih držav, ki zamuja ta trend.
Evropsko gospodarstvo in evropska politika sta ugotovila, da je bila popolna selitev proizvodnje v tretji svet napaka in da izgubljajo tako na fleksibilnosti in hitrosti kot tudi na kakovosti. Zato večina evropskih držav pospešeno vrača proizvodne aktivnosti nazaj na našo celino. Večina, Slovenije ni med njimi.
Kako torej res postati družba znanja?
Ali je znanje samo teoretično in samo storitveno? Ali lahko samo s filozofijo in državljansko vzgojo preživimo? Ali pa je za razvoj naše družbe pomembno tudi tehnično znanje in tehnološki razvoj?
Koprska bogata industrijska dediščina je bila v tranziciji močno ohromljena, a kljub temu je še vedno živa. Na pogorišču nekdanjega velikana Tomosa se je razvil izjemen tehnološki center, kjer razvijajo stroje za avtomobilsko industrijo in za druge panoge. Pod okriljem Hidrie na isti lokaciji odlično deluje tudi Alutec, kjer proizvajajo sestavne dele za najbolj zahteven avtomobilski trg.
In zakaj je Hidria tako pomembna za družbo znanja? Zato, ker ni samo proizvajalec sestavnih delov, temveč je podjetje doseglo tako blagovno znamko in ugled, da z avtomobilsko industrijo sodeluje že v predrazvoju. Torej so vpeti že v snovanje inovacij in napredka, ki bo spremenil avtomobile jutrišnjega dne.
Naše domače znanje je torej vpeto v špico evropskega tehnološkega razvoja.
Na drugi strani je Lama Dekani, ki je odličen primer uspešnega razvoja s tujim strateškim lastnikom, ki je prepoznal pomen tehnološkega znanja. Lama Dekani prav tako ni samo enostaven podizvajalec, ki bi delal enostavne sestavne dele za velika podjetja, temveč v Dekanih razvija inovacije, ki so vpete v sodobno pohištveno industrijo.
Lama se je osredotočila na nekaj segmentov trga in v le-teh išče vrhunsko kakovost in dodano vrednost. In enako kot Hidria se v svoji disciplini uvršča v svetovnih vrh.
Koliko je še takih primerov in koliko je še takega potenciala v naših krajih?
Družba znanja torej ni samo filozofija, temveč tudi tehnologija. In v trendu z evropskim projektom reindustrializacije, ki k nam vrača pomembna delovna mesta, moramo ta korak ujeti tudi v Sloveniji.
V Kopru ga lovimo. Ta teden bo ustanovljen Slovenski inštitut tehnologij – SIT, ki bo povezal Mestno občino Koper, Luko Koper in Univerzo na Primorskem z razvojnim gospodarstvom, o čemer smo že pisali.
Cilj SIT je postati valilnica tehnoloških inovacij in produktov, ki se bodo razvili v blagovno znamko. Cilj inštituta je torej postati valilnica denarja in ne zgolj akademsko središče.
Prav zato je pomembno, da bodo v inštitut vpeta razvojna podjetja in da ta razvojni center ne bo živel od subvencij, temveč od konkretnih dosežkov.
Ali bomo vsaj v tem projektu deležni pomoči državnega vrha? No, dovolj bi bilo že, če nam vsaj tu ne bodo metali polen pod noge.
Kako uspešna bi bila Slovenija, če bi posnemala Koper.
Če te zanima več, lahko prebereš tudi:
HIDRIA REŠUJE KOPRSKO MOTOINDUSTRIJO
