| Katere dokumente si lahko ogledate v Pokrajinskem arhivu Koper in na kakšen način lahko do njih pridete, si oglejte v našem prispevku v rubriki Uporabno |
Dvanajst zaposlenih v Pokrajinskem arhivu Koper pokriva območje Kopra Izole, Pirana, Ilirske Bistrice, Sežane in Postojne. Arhiv hrani arhivsko gradivo iz vseh področij življenja in delovanja družbe. Najstarejša dokumenta, ki jih hrani koprski arhiv, sta bila napisana v letih 1173 in 1332. Kljub temu, da sodi med manjše arhive pri nas, hrani kar šest kilometrov arhivskega gradiva. Če bi vse listine postavili drugo ob drugo, bi te napolnile cesto od Kopra do Izole.
Vse večja obiskanost arhiva
Arhivsko čitalnico v povprečju dnevno obišče do pet ljudi. Direktorica Pokrajinskega arhiva Koper mag. Nada Čibej pravi, da se je obiskanost te ustanove povečala z odprtjem Primorske univerze. »Študentje k nam prihajajo v sklopu študijskih vaj, prakse, ali pa kot raziskovalci,« pravi. Dodaja, da so prireditve, kot so Kulturni bazar, Lov na zaklad in Svetilnik, pri katerih arhiv sodeluje, dodatna spodbuda ljudem, da arhiv obiščejo. Danes arhiv obiskuje tudi večje število šol.
Zakaj sploh v arhiv?
»Vse od leta 1173, ko je bil spisan najstarejši dokument, ki ga hranimo, sledimo naši zgodovinski poti, temu mozaiku, na kateremu je bila zgrajena naša družba,« razloži Čibejeva. Pravi, da je arhiv zgodovinska osebna izkaznica nekega naroda, države, mesta, tudi osebe. »In ravno slednjim zagotavljamo pravice, ki izhajajo iz upravno-pravnih postopkov. Če na primer izgubite svoje srednješolsko spričevalo, ne morete svoje izobrazbe nikomur dokazati. Takrat se obrnete na arhiv, ki vse te dokumente hrani,« dodaja.
Ravno zato je delo arhivistov tako zelo pomembno. Arhivist, ki pokriva novejše obdobje, na primer področje šolstva, veliko časa preživi na terenu. Obiskuje tako imenovane ustvarjalce, to so javno-pravne osebe, ki so po zakonu dolžne predajati gradiva arhivu. Pomaga jim pri oddajanju gradiva, jim svetuje, za njih pripravlja strokovna gradiva ter ne nazadnje gradiva prenaša nazaj v arhiv, kjer jih pravilno arhivira. V času, ko so se evidence vodile še ročno, se je občasno zgodilo, da podatki niso bili pravilno vpisani. In tu se pojavi problem. »V arhivu ne smemo, ne moremo in nikoli ne dopolnjujemo dokumentov, ampak jih le hranimo,« poudarja Čibejeva. »In tu obvelja naša parola: Kar ni zapisano, nikoli ni obstajalo,« dodaja.
Odmevna kraja dokumentov
Kot je znano, je v začetku prejšnjega leta italijanski državljan v nekajmesečnem obdobju iz Pokrajinskega arhiva Koper odnesel za približno pol metra arhivske dokumentacije. Storilca so arhivski delavci k sreči zasačili, grozi pa mu zaporna kazen. »Hranimo in čuvamo dragocenosti. Zame je zelo boleče, da nekdo v arhiv pride z namenom, da te dragocenosti poškoduje. In vzame dokument, ki je zanj pomemben le zaradi kolekov, oznak, štampiljke in ne zaradi vsebine. Ta vsebina pa je za nekoga drugega lahko zelo pomembna,« pravi direktorica arhiva mag. Nada Čibej. K sreči je arhiv ukradeno gradivo uspel pridobiti nazaj.
