S skoraj šestimi milijoni ton je bil tržni delež Luke Koper na avstrijskem trgu ocenjen na 30 odstotkov, med južnoevropskimi pristanišči pa kar na 67 odstotkov. A velja tudi obratno, Avstrija je namreč že tradicionalno med najpomembnejšimi trgi koprskega pristanišča – precej zgovorne so tudi številke.
»Od skupnih 18 milijonov ton, ki smo jih lani pretovorili v Kopru, je bilo avstrijskega blaga kar tretjina. Pretovarjamo ga na vseh naših terminalih, glede na blagovne skupine pa prednjačijo les, papir, premog, železova ruda in raznovrstno blago, ki potuje v kontejnerjih. Slednjih je bilo v lanskem letu skoraj 145.000 TEU,« je pojasnil predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić in dodal, da se velik del teh kontejnerjev z redno kontejnersko blok povezavo vsakodnevno odpelje v Cargo Center Gradec, ki velja za enega najpomembnejših distribucijskih centrov v Avstriji. Matić se je sicer ravno prejšnji teden sestal z obema direktorjema Cargo Centra Gradec Christianom Steindlom in Franzem Glanzem in podpisal sporazum o sodelovanju, od katerega si lahko koprsko pristanišče v prihodnje obeta še večji pretovor blaga v kontejnerjih za avstrijska podjetja.
V Avstrijo je namenjena tudi rekordna količina železove rude
Med pomembne avstrijske partnerje koprske Luke pa sodi tudi jeklar Voest Alpine, s katerim pristaniška družba sodeluje že tri desetletja. Prav Voest Alpine je koprskemu pristanišču oktobra lani podelil priznanje za najboljši člen v oskrbovalni verigi, kar je velik uspeh glede na dejstvo, da je bila Luka Koper v začetku zgolj njihovo oskrbovalno pristanišče za surovine in energente, zadnja leta pa postaja vse pomembnejša za izvoz železovih proizvodov. »V Voestove tovarne je namenjena največja količina železove rude, ki je včeraj prispela z ladjo JULIA N (222.523 ton). Poleg nje je privezana še ladja ORIENT CAVALIER z 98.995 tonami premoga, ki je prav tako namenjen v Avstrijo,« so še pojasnili v Luki Koper.
Avstrijski prekomorski promet preko evropskih morskih pristanišč v tonah:
