Prizori, kot jih danes lahko vidimo na odseku primorske avtoceste, pred Razdrtim, so žal realnost, ki je ne smemo nikakor tolerirati. Pomanjkljiva signalizacija in nejasno označena dela, premajhni stožci za ločevanje voznih pasov, predvsem pa zožanje in preusmeritev prometa tik pred nepreglednim ovinkom, so kot tempirana bomba za voznike, ki iz Kopra drvijo s hitrostjo nekaj več kot 100 km/h proti Ljubljani. In zgodba je podobna tudi v obratni smeri.
Gre za splošno prakso slabega označevanja del na cesti in zavarovanja cestnih odsekov, ki jo vzdrževalec slovenskih avtocest izvaja zavoljo varčevanja, ne da bi se pri tem oziral na človeška življenja. Slabo vzdrževanje pa je le del težav slovenskih avtocest in cest, ki so na splošno, že v osnovi, povsem zgrešeno in nesmiselno načrtovane, zgrajene in posledično tudi vzdrževane. Nepregledni cestni odseki, nevarni izvozi in uvozi na hitro cesto oziroma avtocesto, spolzko vozišče, neprimerne zaščitne ograje, manjkajoči odstavni pasovi, nezadostna signalizacija, pa tudi manjkajoča prometna ožilja, tam kjer bi bila najbolj potrebna.
Podobne težave gre zaslediti tudi na državnih cestah, lep primer tega je območje Mestne občine Koper, kjer je že leta napol zgrajena Ankaranska cesta, dotrajan in povsem nefunkcionalen ter nevaren priključek »slavček«, neprilagojena prometnim tokovom je tudi cesta proti Šmarjam in Dragonji, cesta mimo Bertokov, in še in še. Država pa nič. Kljub številnim opozorilom Mestne občine Koper v zadnjih letih ne najde primernih rešitev, le izgovore, da primanjkuje denarja. Koliko primerom nesreč, tudi s smrtnim izidom, bomo morali biti priča, preden se bodo odgovorni zbudili in ukrepali?
