Z oprostilno sodbo sodnika se je danes, na Okrožnem sodišču v Kopru, končala še ena izmed sodnih kalvarij koprskega župana Borisa Popoviča. Obtožnica je bila vložena že 25. januarja 2012, tožilstvo pa je Popoviču očitalo zlorabo uradnega položaja z namenom, da bi drugemu, v tem primeru Mladenu Rudonji, pridobil veliko protipravno premoženjsko korist, predstojnik koprskega urada za okolje in prostor Gerogi Bangiev pa naj bi mu pri tem dejanju naklepno pomagal.
Z menjavo parcel nad Dolinsko in v Valdoltri naj bi sodeč po nebulozni obtožnici občino oškodovala kar za 194 tisoč evrov. Po zaslišanju številnih prič, ki so dokazovale, da so vsi očitki, ki izhajajo iz obtožnice, iz trte izviti oziroma kar izmišljeni, ter po današnjem zaslišanju sodnega izvedenca, univerzitetno diplomiranega gradbenega inženirja, doktorja znanosti, ki je sodišču predstavil svoje dodelano izvedeniško mnenje, je tožilka po očitni direktivi šefa koprskega tožilstva, večnega in edinega Slavka Ožbolta, zadnjo rešilno bilko našla v modifikaciji obtožnice. Domnevno oškodovanje je tako iz vrtoglavih 194 tisoč evrov spremenila na desetino tega zneska, 19. 151,55 evrov, kar je glede na tak mega proces, ki je davkoplačevalce stal najmanj milijon evrov, ali celo več, že sama po sebi nerazumna številka. To naj bi bila po njenih izračunih razlika v danes ocenjeni tržni vrednosti nepremičnin (85 evrov/m2), ki naj bi veljala za takrat, in vrednosti po takrat sklenjeni menjalni pogodbi (74,6 evrov/m2). Pri modifikaciji pa je »pozabila« spremeniti še prvi del obtožnice, ki govori o domnevni protipravno pridobljeni koristi od prodaje omenjenih parcel Mladenu Rudonji – ta naj bi znašala okrog 50 tisoč evrov – in je že zato, kar so poudarili vsi trije zagovorniki, obtožnica nesklepčna.
»Očitki so nepopolni in absolutno nerazumni in nelogični, iz njih ne izhaja izvršitveno dejanje,« je svoj zagovor sklenil odvetnik Borisa Popoviča Uroš Čop, zagovornik Bangieva Branko Gvozdič pa je očitke tožilstva označil za popolnoma nekonsistentne.
»Na podlagi suhoparnih domnev ni mogoče obsojati ljudi kar vsepovprek,« pa je bil vseskozi prepričan odvetnik Luka Zajc, ki je poudaril tudi, da je področje vrednotenja nepremičnin izredno občutljivo. »Deset cenilcev bo izračunalo enajst različnih vrednosti iste nepremičnine. Večja je verjetnost, da bi na lotu zadeli sedmico, kot da bi dva cenilca izdelala popolnoma enaki cenitvi,« je slikovito povedal in dodal, da stroka dopušča, da lahko cenitve istih nepremičnin odstopajo tudi do 25 odstotkov.
Boris Popovič je tudi danes zagotovil, da v Mestni občini Koper pod njegovim županovanjem se vseskozi obnašajo po načelu dobrega gospodarja, zasledujejo razvoj občine ter javni interes občank in občanov. »Tako je bilo tudi v konkretni zadevi, žal pa je prav vsaka stvar na občini, ki jo naredimo oziroma premaknemo, kriminalizirana zaradi mene, ker ne pripadam nobeni od etabliranih vseslovenskih strank in sem s tem brez podpore stricev in tet iz ozadja,« je dejal župan. Bangiev je še enkrat pojasnil, da je bil način ureditve območja nad Dolinsko določen že leta 1986, z Zazidalnim načrtom Nad Dolinsko pa še leta 1994, torej daleč pred pričetkom županovanja Borisa Popoviča, ter vnovič pojasnil, zakaj se je občina odločila za menjavo in kakšni so bili pogoji tamkajšnjih prebivalcev, ki so še leta 2005 in 2006, navkljub temu, da so bili v neposredni bližini središča mesta, morali živeti brez vodovoda, kanalizacije in cest. Menjava je bila, kot je povedal, nujna, da bi lahko občina izpeljala načrtovano gradnjo v prvi vrsti komunalne infrastrukture, nadalje pa več stolpičev z neprofitnimi stanovanji in stanovanji za mlade družine, kar smo nedvomno nujno potrebovali. Kot tudi, da je menjava povsem običajen in zakonsko predviden instrument pri načrtovanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Mukotrpen, dolgotrajen in za davkoplačevalce obremenjujoč proces se je danes popoldne zaključil z besedami okrožnega sodnika: »Po sedanjem kazenskem zakoniku je prepričanje pravni standard, po prejšnjem je bila gotovost, po anglosaksonskem sistemu pa onkraj razumnega dvoma, vse to troje je približno ista stvar, kar pomeni, da mora biti, da je nekdo obsojen, to nedvomno dokazano – sodišče pa v tem primeru ni našlo dovolj dokazov za obsodbo.«
