Se pa spomnim dogodka, ko smo obirali našo figo, ki je bila zelo blizu njegove škarpe. Očitno je nekdo stopil na škarpo in v nekaj minutah je bila pri nas policija, da preveri, kaj se dogaja.
Prejšnji teden je občinska inšpekcija MOK opravljala rutinske oglede terena zaradi prijav morebitnih črnih gradenj. Obiskali so nekaj lokacij in naredili nekaj fotografij.
Dan za tem je Ljubiša Mihajlovič dobil klic vodje oddelka za terorizem in ekstremno nasilje (!) Alberta Črnigoja, ki je zahteval pogovor z njim.
Na pogovoru ga je spraševal, zakaj je na isti dan slikal hiši sedanjega in nekdanjega vodje koprskih kriminalistov, Deana Juriča in Ljuba Volmuta. Izpostavil je, da je čudno, da bi isti dan slikal obe hiši.
Pogovor je bil dojet kot grožnja, saj je bilo govora o tem, da se pripadniki represivnih aparatov medsebojno čuvajo kot družina. Pomagalo ni niti zagotovilo, da so inšpektorji pač opravljali uradni postopek.
Pred dnevi sem se pogovarjal z gospodom, ki je bil nekoč član Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in se je čudil, češ da je Slovenija zadnji ostanek nekdanje Jugoslavije, vsaj po zgodbah, ki jih sliši. Danes je poslovnež in potuje po celem svetu, nikakor pa ne more razumeti dogajanja v Sloveniji.
Še toliko bolj je bil začuden, ko je slišal, kaj se dogaja v Kopru.
Oba omenjena in zaščitena gospoda sta namreč že dolga leta vpletena v različne pravosodne zgodbe povezane z županom MOK Borisom Popovičem. In oba sta tarča njegovih kritik o delovanju koprskih represivnih in pravosodnih struktur.
Ali je koprska policija in pravosodje res zadnji relikt nekdanje Jugoslavije? Ali je mogoče, da se danes zgodi tak obisk (in pritisk) represivnih aparatov samo zato, ker je občinska inšpekcija opravljala svojo uradno dolžnost?
O incidentu je bil nemudoma obveščen Minister za notranje zadeve Gregor Virant, za ta teden pa je sklican varnostni sosvet ter občinski svet.
Kako naj razumemo to intervencijo in predvsem stavek “čuvamo se kot družina”?
Ali je omenjena gospoda tako strah, da bi kdo objavil sliko njunih hiš in se vprašal, od kod jim sredstva zanje? Ali pa se res bojita, da bodo uradni občinski organi izvajali teroristične akcije ali ekstremno nasilje?
Vsekakor so zelo čudne pravosodne zgodbe, s katerimi želijo nekdanje strukture premagati župana Borisa Popoviča, ker so na volitvah pač nemočne. Dogajanje na koprskem sodišču je na momente prav smešno.
Najbolj zanimivo zgodbo bomo na našem portalu prikazali po zaključku primera Sermin, kjer se smešijo sodni izvedenci, ki na obravnavi celo priznajo, da niso sledili pravilom stroke pri ocenjevanju vrednosti. Še več, priznajo, da sploh niso preverjali podatkov, na podlagi katerih so pripravili svoje izvedensko mnenje, pa se je izkazalo, da so podatki povsem zlagani.
V rubriki Resnica pa smo že objavili primer Rumena noč, skupaj z vsemi dokumenti in vsemi tajnimi telefonskimi prisluhi.
Ko smo objavili ta prispevek, je v nekaterih krogih zavladala panika. Na vsak način so poskusili doseči, da umaknemo prisluhe in poleg uradnih organov so za ta cilj angažirali tudi lokalne medije, ki so sovražno nastrojeni do župana Borisa Popoviča.
Toda prispevek je ostal in na povezavi si lahko sami pogledate prav vse povezano s tistim primerom, ki je dolge mesece polnil medijske prispevke z nesmiselnimi obtožbami. Vse prisluhe smo objavili prav zato, da si javnost lahko sama ogleda zgodbo in sama presodi, kaj je v tistem primeru resnica in kaj laž.
In to bomo počeli tudi v drugih primerih, ki se vlečejo po sodiščih.
Ne glede na vse pritiske tako represivnih kot nadzornih organov ter ne glede na delovanje nekaterih lokalnih medijev, ki širijo laži, o čemer smo večkrat pisali.
In upam, da bo nekega den izrek “Še pomnite tovariši?” res letel na preteklost in ne na današnje delovanje starih struktur.
