Visoka stopnja obolevnosti, tumorji, respiratorne težave, prevečkrat presežene stopnje nevarnih snovi ter spusti strupenih emisij v zrak in morje. Vse to so, sodeč po včeraj objavljenem televizijskem prispevku, ki si ga lahko ogledate tukaj, posledice škedenjske železarne Ferriera. Še več, stanje v Trstu naj bi bilo še hujše od situacije v italijanskem Tarantu, kjer domuje zloglasna železarna Ilva.
Prebivalci Obale dobro vemo, da so vplivi iz Tržaškega zaliva na naše okolje vse prej kot zanemarljivi. To sta nenazadnje potrdili tudi obe raziskavi, ki ju je leta 2003 in 2007 naročil župan Mestne občine Koper Boris Popovič in katere omenja tudi avtorica prispevka novinarka Nadia Toffa. »Čeprav se je v Trstu zamenjalo kar nekaj županov, pa nihče od njih ni naredil nič konkretnega. Je pa župan Kopra naročil raziskavo o vplivih okolja na koprske otroke«, slišimo v prispevku. In to povsem drži. Leta 2003 je namreč Mestna občina Koper pri ZZV Celje naročila proučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper. Rezultati analiz so podprli hipotezo o škodljivostih v okolju, ki povečujejo tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal pri otrocih, ki živijo na območju Mestne občine Koper. Tudi proučevanje obolevnosti za rakom na območju Mestne občine Koper je pokazalo, da je poleg večje obolevnosti raka na koži, kar na tem območju, glede na osončenost, lahko jemljemo kot običajen pojav, prisotna tudi povečana prisotnost raka na pljučih pri ženskah, več kot dvakrat večja od pričakovane pa je bila tudi obolevnost zaradi levkemij. Namen raziskave »Proučevanje značilnosti pojavljanja kroničnih bolezni dihal na območju Mestne občine Koper iz vidika potencialnih etioloških dejavnikov« iz leta 2007 pa je bil ugotoviti, ali prihaja v primeru pojavljanj kroničnih bolezni dihal na posameznih območjih do grupiranja bolnikov. V okviru študije so proučevali, ali obstaja na določenih območjih Mestne občine Koper povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni dihal in ali ga lahko povežemo z emisijami škodljivih snovi iz virov onesnaženja zraka. Ugotovili so, da je tveganje za pojav katere od kroničnih bolezni dihal pri otrocih največje na območju KS Pobegi Čežarji in na območju KS Hrvatini, ob tem pa zapisali tudi, »da je pri tem treba, med drugim, upoštevati čezmejno onesnaževanje iz Padske nižine. Celovita analiza razmer omogoča domnevo, da je vpliv čezmejnega onesnaževanja zelo pomemben, še posebej na območju vpliva s strani Trsta. Podpora tej domnevi oziroma tem ugotovitvam je zlasti pojavljanje obolevanja na območju KS Hrvatini«, so med drugim zapisali v tej raziskavi. Da izsledki raziskave niso ostali le mrtva črka na papirju, pričajo številna zavzemanja Mestne občine Koper za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja in zraka. Spomnimo, da ima od leta 2007 občina merilno postajo za spremljanje kakovosti zraka na Markovcu, zadnja leta vse več krožišč in kolesarskih poti, bolj dostopen, bolje urejen in vse bolj okolju prijazen javni prevoz, kar pripomore k manjšemu obremenjevanju okolja z izpušnimi plini. K temu naj dodamo tudi redno spremljanje pretovornih dejavnosti na terminalu sipkih in razsutih tovorov v koprskem pristanišču in zavzemanje občinskega sveta za postopno ukinitev teh terminalov. Zgodovinsko potezo in prvi korak na tem področju pa je Mestna občina Koper na čelu z županom Borisom Popovičem storila leta 2011, ko so dokončno zaprli tovarno Kemiplas.
