To naj bi uradno zaživelo že v tem letu, vanj pa bi bile vključene tako slovenske, italijanske kot tudi hrvaške občine ter drugi subjekti, bodisi univerze bodisi javna podjetja.
»Znotraj takšnega združenja lahko preskočimo ovire, ki jih posameznim projektom na našem območju danes lahko postavljajo na državni ravni,« je pojasnil miljski župan Nerio Nesladek in dodal, da ima tovrstno sodelovanje predvsem dva pomembna cilja. Iskati finančne vire za specifične čezmejne projekte kot tudi oblikovati skupno upravljanje tega ozemlja, kar bi prineslo ekonomsko korist kot tudi ponovno vzpostavitev in obnovitev vezi, ki so bile na tem območju pred leti izredno močne.
Njegove besede je potrdil tudi koprski župan Boris Popovič, ki je dejal, da gre za drugačno obliko sodelovanja, ki bo še dodatno povezalo tako slovenske, italijanske kot tudi hrvaške občine. »To je tisto, kar smo potrebovali,« je poudaril in dodal, da bo ta prostor tako lažje dobil evropska sredstva za razvoj specifičnih dejavnositi, aktivnosti, ki bodo to območje in ljudi še bolj povezale in poenotile. »Denar bomo dobivali na več področjih, od športa, kulture, šolstva, znanosti, do prometa in seveda gospodarstva, ki je v prvi fazi tudi najbolj pomembno,« je še pojasnil Popovič in dejal, da je najpomembnejše najti način, kako se povezati med pristanišči severnega Jadrana, saj je to edini način, če želimo napredovati in če želimo biti kot »luka« konkurenčni tudi v svetu.
Podobnega mnenja je bil tržaški župan Cosolini, za katerega je EZTS pomembno ne samo za promocijo pri višjih oblasteh, ampak tudi zato, ker bo omogočilo neposredne in konkretne ukrepe za čim boljše koriščenje značilnosti edinstvenega ozemlja.
