V Interpolu pojasnjujejo, da organiziran kriminal poganja denar, pa pa pogosto izvira iz trgovine s ponarejenimi ali piratskimi izdelki. Prav zaradi tega se je današnja kampanja začela v koprskem pristanišču, kjer Carinska uprava RS in Uprava kriminalistične policije odkrivata velik del kriminalnih dejanj s tega področja.
Predstavnik Interpola Jose Manuel Fernandez del Canto je danes v Kopru izpostavil, da kupovanje ponarejenega blaga ni neškodljivo kaznivo dejanje, ki ne nosi posledic: “Trgovina s prepovedanim blagom vpliva na naše zdravje, naša gospodarstva, ustvarja davčne utaje, transnacionalne kriminalne organizacije pa jo uporabljajo za financiranje drugih kriminalnih dejavnosti.”
S pričujočo kampanjo želijo vplivati zlasti na obnašanje ljudi. Kot je namreč dodal Fernandez del Canto, “če kupite ponarejeni mobilni telefon ali ponarejeno torbo, ste morda res sklenili poceni kupčijo, vendar pa s tem financirate organiziran kriminal, če ne celo škodujete svojemu zdravju”.
Slovenija zaradi svoje lege izpostavljena “Balkanski kriminalni poti”
Vodja sektorja za organizirano kriminaliteto na upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave Tomaž Peršolja je pojasnil, da je Slovenija zaradi svoje geografske lege vezni člen med zahodnim in vzhodnim delom Evrope. Izpostavljenost dobro poznani “Balkanski poti” zaznamuje čezmejno kriminaliteto, kjer se srečujejo domače in tuje organizirane kriminalne združbe, ki izvršujejo številna kazniva dejanja. Slovenska Istra ima posebno lego, ki se nahaja med Hrvaško in Italijo. Od 483 kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, ki so bila obravnavana lani v Sloveniji, jih je bilo na našem območju preiskanih kar 197. Najbolj težavna so vsekakor tista, ki so povezana z nedovoljeno trgovino s prepovedanimi drogami. Najdemo pa tudi trgovino z ljudmi, tihotapstvo ljud, orožja in visoko obdavčenega blaga ali celo organizirano gospodarsko, splošno in računalniško kriminaliteto. To so pranje denarja, kraja intelektualne in industrijske lastnine, korupcija in podobno.
V koprskem pristanišču odkrijejo in zasežejo največ ponaredkov v Sloveniji
Koprsko pristanšče je kot pomembna točka t. i. “kriminalnega vozlišča” za srednjo Evropo pogosta logistična tarča kriminalnih združb. Preko njega se tihotapijo prepovedane droge, orožje in ponaredki. Posebej pri teh je potrebna velika skepsa tistih, ki jih kupijo, saj so ponarejeni izdelki lahko zelo nevarni za naše zdravje. Odkriti so bili primeri, ko je blago vsebovalo toksična barvila, ponaredki zdravil pa so vsebovali zdravju škodljive sestavine. Tihotapci so pri svojem delu zelo iznajdljivi. Koprski cariniki so pred časom odkrili kokain, ki je bil vmešan v pošiljko lepila za keramične ploščice. V drugem primeru je bil vmešan v olje hidravlične stiskalnice, ki je bila namenjana na balkanski trg. V Kopru so zasegli tudi večje količine predhodnih sestavin za izdelavo sintetičnih drog. Kitajske kriminalne združbe so preko Kopra v centralno Evropo tihotapile ponaredke tobačnih izdelkov, tekstila in obutve.
Pomočnik direktorja koprskega Carinskega urada Nedjan Jerman je pojasnil, da največ ponaredkov na območju Slovenije odkrijejo prav v koprskem pristanišču. Lani so cariniki na ravni države v 1.334 primerih zadržali blago zaradi suma, da je z njegovim prometom kratena intelektualna lastnina. Šlo je za 198.340 ponarejenih izdelkov v ocenjeni vrednosti slabih 19 milijonov evrov. V obdobju od januarja do aprila letos, je bilo na ravni države odkritih že več kot 200.000 ponarejenih izdelkov v ocenjeni vrednosti približno šest milijonov evrov. V koprskem pristanišču so letos na primer zasegli 10.638 ponarejenih ročnih ur blagovnih znamk Dolce & Gabbana, Roberto Cavalli, Giorgio Armani, Rolex, Guess in drugih.
