Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, postavitev srednje in male opazovalnice, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bodo končani v roku enega leta, ves ta čas pa naravnega rezervata Škocjanski zatok ne bo mogoče obiskati.
Kot je ob priložnosti povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki naravni rezervat upravlja že od leta 1999, dr. Damijan Denac, je dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo »zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine«.
S pripravljalnimi deli je na javnem razpisu izbrani izvajalec, podjetje Adriaing, začelo že v ponedeljek, v roku devetih mesecev pa naj bi bila končana vsa gradbena dela. Sledilo bo opremljanje in urejanje objektov, ki naj bi bili namenu predani v dobrem letu dni. Naložba, ki so jo v Dopps-u napovedovali že pred leti in bo pomembno obogatila ponudbo koprske zelene oaze le streljaj od mestnega jedra, predstavlja kar velik finančni zalogaj, in sicer 3,4 milijona evrov, od katerih bo dobršen del, slabih 2,4 milijona sredstev iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.
Škocjanski zatok – zelena oaza sredi mesta Koper
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena prav zaradi bogate favne in flore v izredno urbanem okolju. Zaradi svojega naravnega bogastva sodi med območja v evropski mreži Natura 2000, v Sloveniji pa še med ekološko pomembna območja in naravne vrednote. Sestavljata ga dva dela, in sicer brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in na sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na bertoški bonifiki. Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo lepo ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.
