Več denarja za socialno šibke

Slika je sicer nekoliko bolj pozitivna na Primorskem oziroma v Mestni občini Koper, ki pa je kljub temu v proračunu za leto 2013 bistveno zvišala sredstva namenjena blaženju socialnih stisk.
Gre za različne postavke, s katerimi skuša občina tako ali drugače omiliti posledice težkih socialnih razmer in občanom, ki so se znašli v stiski, vsaj kolikor toliko omogočiti normalno življenje.

Stroški položnic, hrane in osnovnih potrebščin so za marsikaterega posameznika in družino danes prehudo breme.

Tako je občina za 100 odstotkov zvišala sredstva namenjena regresiranju prehrane učencem koprskih osnovnih šol, za katere je v tem letu predvidela več kot 200 tisoč evrov,  za slabih 80 odstotkov pa je povišala tudi druge pomoči in enkratne denarne podpore, ki ljudem v teh težkih časih pridejo še kako prav. Povišali so tudi sredstva za subvencioniranje stanarin za 30 tisoč evrov, med letom pa v ta namen zagotovili še dodatnih 70 tisoč. Več sredstev je v tem letu občina namenila tudi za dostavo kosil, servisu, ki lajša življenja starejših občanov, in sicer za 10 tisoč evrov, 20 tisoč evrov več pa je šlo tudi za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, ki si šele utirajo pot v svet. Letos je občina izvedla tudi novost, kar 100 tisoč evrov je namenila za šole v naravi, ki si jih mnogi otroci iz socialno šibkih okolij žal niso mogli privoščiti in so bili tudi zato pogosto diskriminirani.

Poleg povišanja sredstev je koprska občina spremenila tudi Pravilnik o dodeljevanju občinskih denarnih pomoči tako, da je razširila nabor pomoči, zvišala višino posamezne pomoči, in kar je najpomembneje, znižala prag za vstop v sistem pomoči.

V šolah je vse več otrok, katerih starši ne morejo plačevati kosila, šol v naravi in drugih stroškov, zato se je koprska občina odločila povišati sredstva tudi v ta namen.

Sicer pa nekaj upanja prinašata tudi noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih sprememba socialnih reform, ki so ju včeraj, prvo soglasno, drugo pa s kar nekaj nasprotovanja sprejeli v državnem zboru.  Finančne posledice sprememb, ki so po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak le prvi, najnujnejši korak k prenovi socialne zakonodaje, so ocenjene na deset milijonov evrov. Tem reformam pa naj bi kmalu sledila še celovita prenova socialne zakonodaje, ki naj bi šla, tako Kopač Mrakova, v smeri poenostavitve postopkov pri uveljavljanju pravic.

Ena od novosti, ki jo prinaša sprememba socialne reforme je ta, da se bo pri izračunu vseh socialnih prejemkov po novem upošteval bolj realen gmotni položaj vlagateljev (doslej so se upoštevali podatki iz dohodninske določbe za preteklo oziroma predpreteklo leto), prav tako pa se v dohodek družine ne bo štel celotni otroški dodatek. Spremembe bodo zavele tudi na področje študentskega dela, in sicer po besedah ministrice naj bi v prihodnje prišlo do ugodnejšega načina upoštevanja dohodka od študentskega dela.

Sicer pa bo potrebno za konkretne učinke sprememb na področju sociale počakati vse do novega leta, večina novosti bo namreč v veljavo stopila s prvim januarjem 2014, druge spremembe, ki terjajo zahtevnejše informacijskega prilagoditve, pa bodo pričele veljati šele 1. septembra prihodnjega leta.