Odlikujeta ga strokovnost in vztrajnost, s katerima širi in podaja svoje znanje ter tako posledično skrbi za boljši jutri vseh nas. V Sloveniji je s svojim podjetjem izpeljal že številne projekte na področju učinkovite rabe energije, njegova pa je tudi zamisel, da bi z energijo morja ogrevali in ohlajali mesto Koper, ne nazadnje pa tudi vso Obalo.
Povejte nam nekaj več o zamisli, da bi z energijo morja ogrevali in ohlajali celotno mesto Koper?
V Stockholmu na Švedskem že vrsto let uspešno deluje toplarna Värtan Ropsten, v kateri je nameščenih šest toplotnih črpalk z močjo 30 megavatov, s katerimi ogrevajo dobrih 60 odstotkov mesta. Prav tako tudi v Švici, v bližini Züricha, kjer deluje tudi obrat za proizvodnjo te sodobne trajnostne tehnologije in opreme za delovanje takšne toplarne. Tam sem se podrobneje seznanil z vso tehnologijo in se prepričal, kako deluje ogrevanje in hlajenje mestnega predela s pomočjo vode iz bližnje reke. In tako bi lahko bilo tudi v Kopru, kjer imate morje na dosegu rok, s koriščenjem njegove energije pa bi bistveno zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in znižali emisije ogljikovega dioksida. Luka Koper ima prostor, da skupaj z občino oziroma katerim koli partnerjem postavi toplarno, s katero potem ogreva in tudi ohlaja celotno mesto Koper, torej stanovanjska naselja, poslovne objekte in drugo. Za to bi zadostovalo že 100 megavatov, torej bistveno manj moči, kot jo proizvedejo denimo v Stockholmu, kjer je voda, vsaj v zimskih mesecih, bistveno hladnejša od našega morja. Na ta način ne bi več potrebovali plinskih terminalov in niti plinovoda Ajdovščina – Lucija, tako ne bi več kupili niti litra nafte niti kilograma plina.
Pa ste vaše projekte in zamisli predstavili komurkoli iz Luke Koper oziroma Mestne občine Koper?
Sam sem Luki Koper to predlagal že pred časom, vendar takrat ni bilo zanimanja. Ker sem po naravi izredno vztrajen, sem po letu dni prišel ponovno, in prisluhnili so mi. Prišel sem tudi na koprsko občino, kjer sem se sestal s podžupanom, ki je bil nad tem navdušen. Povedal sem mu, da bi bilo treba najprej novelirati obstoječi lokalni energetski koncept, da ugotovimo kakšne so sploh potrebe mesta in poslovnih con po toplotni energiji. To je namreč osnova za pripravo projektov. Sicer pa naj bi bil drugo leto objavljen tudi razpis, prek katerega bi lahko dobili sredstva, tudi za pripravo projektov.
Kakšne pa so prednosti tovrstnega ogrevanja in ohlajanja oziroma rabe energije?
V prvi vrsti je pozitivno to, da se na ta način bistveno znižajo emisije ogljikovega dioksida v ozračje, kar je Slovenija tudi sprejela z zavezo Sveta EU za 20- do 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020. Če nadaljujemo po dosedanji poti bo ta odstotek bistveno nižji, približno 9 odstotkov, kar pa seveda ni v redu. Poleg tega bodo občina in njeni prebivalci dolgoročno bogatejši, saj ne bodo več plačevali nafte oziroma plina, denar pa bodo lahko porabili za druge namene – torej s tem pospešujemo potrošnjo. Prav tako je pomemben učinek neodvisnost, pa tudi številni drugi. Poglejmo denimo problem logistike pri prevažanju plina in nafte v velike rezervoarje, česar pri rabi toplotne energije ni.
Z vašim podjetjem Geosonda ste v tujini pa tudi doma naredili že kar nekaj podobnih projektov. Zaupajte nam nekaj teh.
S svojim delom smo začeli pred dobrimi desetimi leti, ko smo v Kranju vgradili prvo geosondo, že leto kasneje, leta 2004, je bil zaključen tudi prvi projekt ogrevanja v javnem objektu. Doslej smo vgradili več kot 100 sistemov geosonda, najbolj ponosni pa smo prav na projekt rabe energije podtalnice na krajnski skakalnici, s katerim smo se letos uvrstili med najboljše tri na izboru Modre prakse energetske učinkovitosti. Veliko pa smo delali tudi drugje, v šolah, podjetjih, pa tudi v hotelih, kjer smo izdelali nekaj idejnih načrtov, pogovarjali smo se tudi v ankaranski Valdoltri. Svojo toplotno črpalko imajo tudi na centru za usposabljanje na morju (čolnarna) fakultete za pomorstvo in promet na Bernardinu, kjer se že 11 let ogrevajo in ohlajajo z energijo morja. Podobno je tudi v Vipavi, kjer kot vir energije za gretje in hlajenje dvorca Lanthieri uporabljajo reko Vipavo. Eno prvih toplotnih črpalk, iz 60-ih let, imajo tudi v Ljubljani, kjer ves trg Republike hladijo z energijo reke Ljubljanice. V ta namen je postavljeno posebno črpališče, ki dovaja vodo, s katero se hladita obe stolpnici, Maxi market, objekt Ivana Cankarja in nekaj manjših.
Kakšni pa so učinki na morje in okolje?
Minimalni. Morje vračamo nazaj prav tako, kot ga črpamo, z manjšimi temperaturnimi razlikami. In sicer pozimi se temperatura morja nekoliko zniža, poleti pa zviša, vendar gre za tako majhne količine, da na ta tako velik volumen morja to skoraj nima vpliva. Prav tako so vplivi na okolje neznatni, saj ne gre za velike objekte, ampak manjše, ki ne zavzamejo veliko prostora. Vedeti je tudi treba, da toplotna črpalka deluje na elektriko, ki je najčistejša energija, in sicer za delovanje porabi zgolj tretjino proizvedene moči. Torej če toplarna pridela 100 megavatov, za svoje delovanje porabi okrog 30 megavatov elektrike.
Kakšne pa so začetne investicije?
Težko je govoriti o denarju. Nekaj se ga da dobiti z nepovratnimi sredstvi, veliko pa je tudi takih, ki bi radi vlagali v tako naložbo. Prodaja energije je namreč izredno dobičkonosna dejavnost, skoraj tako kot prodaja zlata.
Okvir: Včeraj je stekel postopek registracije Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije. Ustanovni akt je bil podpisan v notarski pisarni v Kranju. Osnovna dejavnost združenja je promocija rabe trajnih in energetskih virov in opuščanje fosilnih energetskih virov ter pripravljanje projektov za izvedbo.
