Danes pa so se prav na to temo v Kopru urgentno sestali predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in direktorica tovornega prometa Melita Rozman Dacar. Kot so ob koncu sestanka povedali tako Luka Koper kot Slovenske železnice delujejo usklajeno in iščejo najprimernejše rešitve, kako bi kupcem in drugim uporabnikom železnic v čim krajšem možnem času zagotovili enako kakovost storitev kot pred samo nesrečo. Najprej je potrebno progo dodobra očistiti, odstraniti električno omrežje, ki je prekrilo progo, zvite stebre in les, za kar po besedah prvega moža Slovenskih železnic 24 ur na dan skrbi približno 300 članska ekipa ljudi. V kolikor se bodo vremenske razmere normalizirale bi lahko promet ponovno stekel v roku 48 ur, in sicer v kombinaciji električnih lokomotiv z lokomotivami na diselski pogon.
Medijem je ob tem pojasnil tudi, da je najbolj kritičen odsek med Borovnico in Pivko, kjer je proga dejansko uničena. Zaradi žleda so tam v celoti poškodovani električni napajalni vodi, tiri pa prekriti s podrtim drevjem, zato, tako Mes, vožnja z električnimi lokomotivami na tem odseku ne bo možna še kar nekaj časa. Da je škoda na železniškem omrežju dejansko velika priča tudi dejstvo, da bo samo sanacija stala nekaj deset milijonov evrov, h katerim je treba po besedah Mesa prišteti še stroške, nastale predvsem iz naslova izpada prihodkov tako Slovenskih železnic kot tudi Luke Koper.
Kako velika je škoda je jasno razvidno tudi iz podatkov, da iz Luke Koper vse od četrtka ni bilo opremljenih 2650 vagonov, kot tudi, da je na železnicah ujetih kar 63 vlakovnih kompozicij, vendar se zadeve po besedah Mišiča že izboljšujejo. Skupaj s Slovenskimi železnicami namreč skušajo po najboljših možnih močeh svojim poslovnim partnerjem omogočiti, kar se da nemoteno delovanje, pri čemer imajo prednost tovori, ki so najbolj nujni za odpremo. Seveda pa prvi mož Luke Koper tudi ob tej priložnosti ni mogel mimo dejstva, da je ta nesreča pravi trenutek za razmislek o ureditvi, obnovi oziroma gradnji take železniške infrastrukture, ki bo sledila času in bo dejansko zagotavljala dolgoročne rešitve.
