Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. V Sloveniji so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Slovenske jaslice sodijo predvsem v sklop alpskih jaslic, ki so k nam prišle s Tirolske.
Prva in največja slovenska živa postavitev svetopisemskih prizorov božjega rojstva pri nas je v Postojnski jami. Žive jaslice v Postojnski jami, ki letos praznujejo četrt stoletja, si je mogoče ogledati vse do 29. decembra.
Žive jaslice bodo uprizorili tudi na drugih koncih države, vsi tisti, ki bi si žive jaslice radi ogledali kar na tleh domače občine, pa se danes lahko odpravite v Sv. Anton. Pred domačo župnijo bodo namreč žive jaslice uprizorili danes med 16.30 in 20. uro.
