… je lepo. Karkoli si naredil ali karkoli govorijo o tebi, vedno se lahko zaneseš na ljubeznivost in pomoč novinarjev. Lepa beseda tu, druga tam, prijazen naslov in zgodba se obrne tako, da si ti zmagovalec. Argumente pa javnost seveda interpretira v skladu z okvirjem, v katerem so postavljeni. In potem so na drugi strani tisti, ki jih mediji sovražijo. No, njim ni lepo. Tudi najbolj prazni očitki postanejo grozna afera. Lepih dosežkov javnost v medijih ne zazna, saj te novinarji ne ljubijo in te seveda ne bodo hvalili, četudi si to zaslužiš.
Daleč so časi, ko so mediji imeli legitimnost, da se imenujejo četrta veja oblasti. Ali pa da se hvalijo s tem, da so psi čuvaji, ki kritično nadzirajo oblastnike, da jih ne bi kam zaneslo. Danes so mediji politični aktivisti v svojem boju za ustvarjanje politike in ne poročevalci o dogajanju. In ta svetovni trend pristranskosti medijev je seveda izjemno močen tudi v našem lokalnem okolju.
Kar nekaj ljudi me je razburjeno opozorilo na včerajšnji članek v Primorskih novicah, kjer so ankaranskega župana Gregorja Strmčnika branili pred prijavo protikorupcijski komisiji. Moram priznati, da je novinarka odlično opravila svoje delo. Od naslova in nekaj ključnih stavkov pa vse do zelo sistematičnega prikazovanja argumentov, ki zavrnejo vse očitke.
Že v naslovu novinarka pesniško izpostavi: “Hiša, avto, jadrnica že, okoriščanje pač ne”. Naslov postavi jasen okvir, ki določi ton in smer prispevka. Uvodni odstavek nato jasno poudari, da protikorupcijska komisija nima prav in da ji je to ankaranski župan že pojasnil. Avtorica nadaljuje z zelo argumentirano obrambo, ki korak po korak riše sliko, ki ustreza pozitivni javni podobi župana naše sosednje občine. In tudi jasno zaključi, da je v tej zadevi vse čisto.
In da bo jasno, županu Gregorju Strmčniku privoščim to medijsko naklonjenost in ne želim insinuirati, da njegovi argumenti ne držijo. Tudi mene so prepričali. In da bo jasno še to, ne pričakujem, da bi Primorske novice z enako ljubeznijo obravnavale tudi našega župana Borisa Popoviča. Bi pa pričakoval vsaj minimum korektnosti, vsaj pikico poštenosti, ko ta lokalni časnik poroča o dogajanju v Mestni občini Koper. Da podobno predstavijo argumente, ko pišejo o očitkih, pa da občasno našega župana vsaj medlo pohvalijo. Končno imajo vrsto priložnosti za to, saj je Koper nedvomno ena najbolj urejenih in razvojno usmerjenih občin ne le v Sloveniji, temveč širši regiji.
Se pa zavedam, da so to prazne želje. Zato je naravnost smešno, ko se taisti medij čudi, da naš župan noče komunicirati z njimi. Potem ko so do vseh ostalih županov v regiji naravnost lizunski, samo o našem pa rišejo črno sliko, pričakujejo še našo servilnost. Če so vstopili v politično areno, jih pač vzameš kot politično opozicijo.
Kot je včerajšnji članek komentiral župan Boris Popovič: “Če bi Strmčnik koga ustrelil, bi Primorske novice napisale, da se je tip nepričakovano in nenadno vrgel pred metek.”
In res, včerajšnji članek ni prvi, v katerem novinarka čisla lik in delo Gregorja Strmčnika. Ali bi enako ravnala v primeru, če bi se nekatere ankaranske zgodbe dogajale v naši občini? Ne verjamem.
Ko je ankaranski župan napadel največje turistično podjetje v njegovi občini, ki je postavilo ograjo, da zagotovi red in varnost, je ista novinarka seveda stopila ob njegov bok v domnevni boj za svobodo gibanja. Kako bi pisala, če bi se podobno zgodilo v Kopru? Ko je zagrozil športnim društvom, ki so nameravala ustanoviti svojo zvezo, da iz občinskega proračuna ne bodo dobili niti centa (ne glede na zakonske pogoje), ga niso označili za lokalnega šerifa. Kako mislite, da bi pisale v primeru, da bi se to zgodilo pri nas? Hm, dovolj je, da po arhivu preberete njihove prispevke o dogajanju v Kopru…
Res nisem ljubosumen, da so Primorske novice tako servilne do ankaranskega župana. Hočem pa izpostaviti njihovo dvoličnost in pokvarjenost. Imejte to v mislih, ko boste prihodnjič zaznali kak prispevek o lokalni politiki.
Pa vse dobro v novem letu 🙂
Sebestjan Jeretič
