“Toliko ljudi po koprskih ulicah ni bilo še nikoli,” sem poslušal mimoidoče, ko so se v petek zvečer sprehajali po Kopru in Čudolandiji. “Toliko jih ni bilo niti, ko je v mesto prišel Tito,” so dodali starejši. Da, prižig čudolandijskih lučk je v mesto privabil tisoče in tisoče ljudi, kar je zagotovo presenetilo vse kritike in skeptike, ki so minule tedne kritizirali ta občinski projekt. Čudolandija pa je s fotografijami in videi preplavila tudi družabna omrežja, kar je tudi eden ciljev projekta.
Polne ulice, polni lokali in trgovine, prav to je ključen namen projekta, s katerim želi občina podaljšati sezono v zimske mesece, ko so mestna jedra običajno prazna. Vložek v razsvetljavo, stojnice in drugo dogajanje v mestih bo dokončne rezultate sicer pokazal januarja, a že prižig lučk je pokazal, da bo ta atrakcija v mesto zvabila množice, med katerimi bodo zagotovo prevladovale družine z majhnimi otroki.
Ko sem spremljal odzive na družabnih omrežjih in v komentarjih pod medijskimi prispevki, je bilo zanimivo brati predvsem poglede tistih, ki so bili prej do projekta kritični. Mnogi so svoje kritike vzeli nazaj in priznali, da gre za odličen projekt. Nekateri so sicer dodali, da je razsvetljava na nekaterih mestih, kjer prevladujejo barvite lučke, mogoče res malo kičasta, a ko potegneš črto in celovito oceniš projekt, prevladujejo pohvale.
Zato še toliko bolj bodejo v oči nekateri medijski prispevki, ki vztrajajo na pljuvanju in omaleževanju tega projekta. Zakaj novinarji vztrajajo pri napadih in ne sprejmejo dejstva, da so lučke ljudem enostavno všeč? Ali je res tako težko sprejeti dejstvo, da gre za projekt, ki bo Koper postavil na zemljevid zimskih atrakcij in tako napolnil blagajne naših gostincev in trgovcev ter seveda tudi občinsko blagajno?
Med medijskimi prispevki, ki vztrajajo pri pljuvanju projekta, ponovno izstopa javna televizija Slovenija. Tokrat sicer prispevka ni pripravila slavna Eugenija Carl, ki se običajno zaletava v župana Borisa Popoviča, temveč so to nalogo zaupali Sabini Francek Ivović. Novinarka je govorila o cenenem kiču, o izigravanju zakona, o skrunitvi kulturne dediščine … predvsem pa o lokalnih volitvah. Novinarka je bila tako povsem usklajena z opozicijo in seveda zatrdila, da je celoten projekt samo zloraba občinskih sredstev za namene volilne kampanje. Hm.
Pa dajmo za trenutek sprejeti njeno tezo, da župan Boris Popovič uporablja občinska sredstva zato, da bi dobil še en mandat. Za te namene je župan povsem prenovil vse vrtce in šole v občini, uredil izjemno infrastrukturo in predvsem športne in rekreacijske površine, zgradil je celo olimpijski bazen in vrhunski park ob promenadi, ki bo ljudem ponujal prelepe kotičke za sproščanje in uživanje prostega časa. Da bi župan ohranil zaupanje ljudi za vodenje občine, je v Koper zvabil potniške ladje, ki v mesto pripeljejo sto tisoč bogatih turistov na leto.
In zdaj se je župan spomnil še projekta, ki bo mestne lokale in trgovine polnil tudi v zimskih mesecih. Da bi mu ljudje zaupali vodenje občine, je preporodil Koper in lokalnemu gospodarstvu zagotovil dobičke, s katerimi bodo dobro živeli. Da bi dobil glasove ljudi, jim je prenovil mesto in omogočil vrsto doživetij in razvedrila. Da bi zmagal na volitvah je tako dobro vodil občino, da so ljudje nad njim navdušeni in da zmaguje v prvem krogu ne glede na vse medijske, pravosodne in opozicijske napade. Hm.
No, čez teden dni bo vse bolj jasno. Največje zadovoljstvo pa mi daje dejstvo, da so tudi tisti, ki niso največji privrženci župana Borisa Popoviča, po družabnih omrežjih ugotovili, da novinarji s svojimi prispevki ne poročajo o dogajanju v kraju, temveč vodijo predvolilno kampanjo, s katero bi radi ljudi prepričali, da so vsi dosežki občine v zadnjih letih samo prevara, s katero se Boris Popovič ohranja na oblasti.
Ljudje so spregledali in ugotovili, da je z našimi mediji res nekaj hudo narobe. Ljudje ne nasedajo več medijem, ki jih skušajo prepričati, da izjemen standard bivanja v Kopru ni v njihovo korist, ampak samo politični projekt. Ljudje so enostavno dovolj pametni, da jih Sabina Francek Ivović in njene kolegice ter kolegi ne morejo več farbati. In na volitvah odločajo ljudje in ne novinarji.
Zato z veseljem čakam prihodnjo nedeljo, ko bodo ljudje odločili, ali bi radi še naprej živeli v urejenem kraju polnem življenja. Še toliko bolj pa se veselim nadaljevanja razvoja v prihodnjih letih, saj smo se z družino v Koper preselili prav zaradi urejenosti in ambicioznosti mesta, v katerem je res užitek živeti. Novinarji pa naj kar nadaljujejo s svojim političnim bojem, če drugače ne znajo.
Sebastjan Jeretič
