Bi živeli v pravljici? Seveda, kdo si ne bi želel bajnega življenja? Če verjamete tej vladi, morate samo potrpeti do leta 2050 in sanje se vam bodo uresničile. In če verjamete tej vladi, bo slovenski zdravstveni sistem odslej tako fantastičen, da ne bo nobenih težav, da to letnico tudi doživite. Če pa vladi ne verjamete, se postavite v čakalno vrsto. Ali pa svojo pravljico poiščite kod drugod.
Zadnji teden javnost razburja vladna Vizija Slovenije 2050, ko naj bi živeli v sreči in spravi ter v odprti in ambiciozni družbi, v kateri bo užitek bivati. Pa bodimo pošteni, vizije se res pišejo kot pravljice. Če pogledate vizijo kakega podjetja ali organizacije, so to predvsem estetski teksti, ki z lepimi stavki rišejo lepo podobo nosilca te vizije.
In kje torej leži težava te vladne vizije?
Najprej leži na slabega pol milijona evrov našega davkoplačevalskega denarja, ki ga je vlada namenila dvoletnemu procesu oblikovanja te pravljice. In nato leži na pompoznosti, s katero je vlada to vizijo predstavila državljankam in državljanom. Večkrat sem že pohvalil izjemen prelom v strateškem komuniciranju Mira Cerarja in njegovo piarovsko preobrazbo. A ta prelom je predvsem obrtniški, temelji na res strokovnem delovanja na tem pomembnem področju vladanju. Ko pa sporočila toliko odstopajo od dejanskosti, ki jo vsakodnevno gledamo, se namesto na vsebino sporočila ljudje osredotočimo na globok razkorak med doživetim in narisanim.
In pompoznosti te vlade ni videti konca …
Najbolj tragično pa je, da vrh vlade res živi v prepričanju, da je to najboljša vlada v zgodovini. Da je to prva vlada, ki je prepoznala strateški pomen Luke Koper za Slovenijo. Da je to prva vlada, ki je rešila slovensko zdravstvo. Da je to prva vlada, ki … (zapolnite sami). In prav temu fantazijskemu počutju vlade gre verjetno pripisati veselje ob predstavitvi teksta vizije, ki se mu sedaj smeje celotna javnost. Še enkrat, vizije so vedno pisane kot pravljice, a prav zato se jim ne pripisuje takega pomena, kot je tej podelila vlada. In prav zato taki teksti ne stanejo pol milijona evrov.
Na žalost ta vlada nima vizije, kaj početi iz danes na jutri, kaj šele, kaj narediti do konca mandata. In zato je razumljivo razburjenje javnosti, ko ob vseh perečih težavah, s katerimi se soočamo danes, vlada s takim veseljem govori o bajni deželi, v kateri naj bi živeli čez pravljičnih 33 let.
Tudi v Kopru imamo vizijo. A jo za razliko od vlade občina tudi uresničuje in iz leta v leto gradi mesto, v katerem je res užitek živeti. Mogoče bi bilo dobro, če bi si vsaj ena vlada že enkrat vzela čas in preučila model razvoja, ki ga je pred desetletjem in pol začel uresničevati župan Boris Popovič. Mogoče bi bilo dobro, če bi si vzela čas še za kako mesto v Sloveniji, ki se razvija navkljub nesmiselni državni politiki.
Vlada nam riše pravljično odprto družbo polno uresničenih ambicij. Hkrati pa iz dneva v dan ubija ambicije tistih, ki bi radi danes v življenju naredili kaj več. Na vsakem koraku uvaja nove davke in prispevke in duši že tako šibek srednji razred.
Zato ambiciozni bežijo v tujino. Zato je Slovenija v samem svetovnem vrhu po enakosti. Ker postajamo vsi enako revni in če ne bomo ljudje v kratkem dobili voditelja z vizijo, kako takoj obrniti našo barko v druge vode, bomo tonili naprej v to sivino brez odtenkov.
Ni čas za pravljice. Čas je za resno delo in temeljite spremembe.
Sebastjan Jeretič
