Osmega februarja Slovenci praznujemo kulturni praznik. Na ta dan se spominjamo smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prešernov dan je leta 1945 razglasilo predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Na osrednji državni proslavi ob tej priložnosti vsako leto podeljujejo tudi Prešernove nagrade, najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja.
France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Mati je želela, da bi njen sin postal duhovnik, zato se je začel leta 1808 šolati pri stricu, ki je bil duhovnik na Kopanju pri Grosupljem. Kasneje je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličen učenec zapisan v zlato knjigo.
Od nesojenega duhovništva do odvetniškega poklica
Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, študij dokončal in se zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu opravil sodno-odvetniški izpit in začel pisati za zbornik Kranjska čbelica.
Šestega aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi prvič zagledal Julijo Primic, dekle iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Neuslišana ljubezen do Julije je močno zaznamovala pesnikovo življenje in usodno vplivala na njegovo ustvarjanje.
Franceta Prešerna so imenovali tudi “doktor fig”, saj je otrokom vedno delil fige.
Velika zapuščina
Okoli leta 1837 se je zapletel v razmerje z revno šiviljo Ano Jelovšek, ki mu je rodila tri otroke, Terezijo, Ernestino in Franca. Leta 1846 so mu po dolgih letih prošenj končno odobrili samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Že čez dve leti pa je pesnik hudo zbolel. Umrl je v četrtek, 8. februarja 1849.
Za sabo je pustil neverjetno zbirko pesmi, med katerimi so najbolj znane: Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica. Besedilo sedme kitice Zdravljice smo Slovenci izbrali za svojo himno. Melodijo zanjo je napisal Stanko Premrl.
Kot zanimivost velja omeniti, da je Prešernova podoba krasila bankovec za tisoč tolarjev, reliefni obris njegovega portreta in rokopis prvega verza himne imamo tudi na kovancu za dva evra.
