Medtem ko so katoliški kristjani praznovali božič 25. decembra, bodo pravoslavni verniki jutri obeležili praznik Jezusovega rojstva. Danes praznujejo badnji dan. Pravoslavni verniki uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.
Božič je praznik, ki ga bogatijo številni stari običaji. Na predvečer božiča pravoslavnim vernikom po bogoslužju razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje, s katerimi simbolično poustvarijo prostor, v katerem se je rodil Jezus.
Tradicija in izročilo badnjaka nekoč in danes
Običaj polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še iz časov, ko so ljudje sprejemali novo vero in so zato sežigali podobe starega boga. Po izročilu naj bi jim bil poganski bog tako pri srcu, da je ta običaj postal sestavni del pričakovanja božičnega dne. Cerkev je nato badnjaku dala nov pomen, plamen badnjaka namreč prežene mračnost praznoverja ter zbrane ob njem napolni z ljubeznijo in iskrenostjo.
Na podeželju je bila navada, da je na badnji dan še pred sončnim vzhodom eden od članov družine šel v gozd po mlado hrastovo drevo. Preden se je lotil sečnje, ga je posul z žitom in mu voščil: »Dobro jutro i čestiti ti badnji dan!« Drevo je nato odnesel domov in ga položil v ogenj, ob katerem se je zbrala celotna družina.
Ob božiču so nekoč nasuli na tla slamo, kar je v domove priklicalo simboliko Betlehema. Življenje današnjih dni je stare običaje predrugačilo in prilagodilo času, v katerem živimo. Kljub temu pa je pravoslavnim vernikom uspelo ohraniti simboliko in pomen starih običajev. Bistvo božiča je za pravoslavne vernike ponovno rojstvo. Jezus naj bi se po izročilu rodil za vse nas in tudi mi se z božičem ponovno rodimo in upamo na boljše čase in večjo enotnost med ljudmi.
V prihodnjih dneh božič poleg Srbske pravoslavne cerkve obeležujejo tudi v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji. Grki, Romuni, Bolgari in verniki nekaterih drugih manjših pravoslavnih cerkva, ki uporabljajo t. i. novi pravoslavni koledar, enak gregorijanskemu, pa so božič že praznovali.
