Bogata dendrološka dediščina krajevne skupnosti Hrvatini je priložnost in hkrati izziv za varovanje, skrb in ohranjanje naših korenin. Na drevesih se namreč lepo kažejo posledice človekove dejavnosti in odnosa človeka do narave. Z bogato dendrološko dediščino Hrvatinov se spoznamo, če se odpravimo na pot Drevesnih očakov Miljskih hribov.
Pot poteka od vaškega trga v Hrvatinih, kjer vas bodo pozdravile platane, se nadaljuje do Resslovega gaja in nato do Barižonov, Kolombana, Lovrana in Korošcev. Vmes se lahko ustavite tudi v Fajtih in si ogledate razkošni škorš, morda pa vas čar dendrološke dediščine zapelje še v Premančan, Kave ali Pišolon.
Sedemdesetletni skorš
Skorš v Fajtih je visok kar 15 metrov in ima 40 centimetrov premera. Njegovi plodovi so bili cenjeni zlasti v preteklosti, saj naj bi ugodno vplivali na črevesje. Zelo zanimiv je tudi podatek, ki ga zagotovo pozna vsak ljubitelj biljarda, da iz lesa skorša izdelujejo biljardne palice.
Domači kostanj, ciprese in zdravilen glog
Prebivalci KS Hrvatini so ponosni tudi na enega najstarejših kostanjev, saj naj bi bil star kar 150 let. Domači kostanj je še zadnji iz opuščenega nasada v hudourniku Pišolon. Visok je več kot 15 metrov.
Del dendrološke dediščine predstavljajo tudi ciprese na lovranskem pokopališču, ki štejejo tudi do 70 let. V Premančanu pa se bohoti 40 let star glog. Poudariti je treba, da je glog zelo razširjen grm, ki se iz več debel razrašča v 5 metrov visoko drevo. Štefka Rejec nam je zaupala, da se njegove cvetove uporablja za kuhanje zdravilnega čaja, saj naj bi pomagal pri zniževanju krvnega tlaka.
Poleg naštetih dreves si lahko ogledamo še drevored topolov, ki se prav tako kot ciprese nahaja v Lovranu, zimzeleni hrast v Barižonih, puhasti hrast v Kolombanu, lipo, mandljevec, figo in nasad alpskega bora, ki so ga zasadili učenci osnovne šole Aleša Beblerja – Primoža.
Resslov gaj za vse ljubitelje dolgih sprehodov
Pot Drevesni očaki Miljskih hribov vas bo zapeljala tudi v Resslov gaj. Resslov gaj je zaščiteno območje, ki se razprostira po Jurjevem hribu. V njem najdete drevesne, grmovne in zeliščne vrste, značilne za hrastov gozd. Gaj je dobil ime po svetovno znanem češkem izumitelju ladijskega vijaka in gozdarju Josefu Resslu, ki je živel v Trstu.
Pot, ki se začne ob lokalni cesti Barižoni–Jernej, je dolga približno dva kilometra in je opremljena s poučnimi tablami. S pomočjo tabel se spoznamo z avtohtonim gozdom, zgodovino rabe gozda in življenjem Josefa Ressla, po katerem je gaj imenovan. V gaju se nahaja tudi največji nasad oljk v slovenski Istri, ki vsem ljubiteljem narave ponuja možnost za prijeten sprehod. *
