Obiskovalce Vrta knjige v koprski Knjižnici Srečka Vilharja je včeraj navdušila pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka Gabriela Babnik, ki je predstavila svoj zadnji roman Tri smrti. Z njo se je pogovarjala slovenistka Jasna Čebron, ki pogovore z zanimivimi slovenskimi pisatelji in ustvarjalci literarnih del uspešno vodi že sedmo leto. Nekaj besed je pred začetkom pogovora obiskovalcem namenila tudi Alma Čavšević, direktorica založbe Beletrina, ki je izdala knjigo Gabriele Babnik Tri smrti.
Gabriela Babnik je pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka, ki je na Filozofski fakulteti doštudirala primerjalno književnost. V pogovoru je pisateljica omenila, da je zanjo pisanje romana podobno matematiki, saj mora ob tem pisatelj paziti, da zgodbe protagonistov ne izzvenijo, predvsem pa na formo in pravila samega pisanja.
V romanu Tri smrti je pisateljica Babnik poleg svetovne politike tematizirala tudi minljivost, ljubezenske vezi in sanjski svet, ki je za Afričane izjemno pomemben. Obiskovalcem Vrta knjige je zaupala, da se je sanj v romanu lotila iz osebne izkušnje, ko jo je v sanjah obiskala mama njenega moža, ki ji je zaupala, da odhaja s tega sveta. Od tod izhaja tudi povezava s smrtjo, ki jo je Babnikova uporabila v naslovu romana. Roman Tri smrti je zgradila kot literarni triptih, ki združuje usode treh žensk, ki jim je skupna želja osmisliti svoje življenje, se osamosvojiti in zaživeti svobodno. Zato je vsak del triptiha poimenovan z imenom vsake od pripovedovalk.
Vse tri ženske se skozi roman srečujejo s smrtjo; tako se Mama sooči s smrtjo svoje mame, Ida se sooča s smrtjo očeta in Miriam s smrtjo moža. Vse tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij in odpirajo pereča vprašanja nekdanjega in sodobnega časa, kot so rasizem, emancipacija žensk in med drugim sesutje slovenske medijske krajine od devetdesetih let dalje, saj v Idini zgodbi spremljamo tudi zgodbo njenega očeta, ki ga je pisateljica v romanu opisala kot novinarja starega kova, ki se je srečal z realnostjo današnjega instant novinarstva. Ob tem je Babnikova izpostavila, da se je ob pisanju tega dela romana oprla celo na knjigo avtorice Nataše Velikonja z naslovom Devetdeseta, v kateri sta natančno opisana medijska krajina in njen kolaps.
Foto: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja
