V današnji izdaji časnika Delo je postojnski župan Igor Marentič v članku Begunce integriraš tako, da jih pomešaš predstavil izkušnje z integracijo beguncev v postojnski občini. Omenil je tudi načrtovano integracijsko hišo na Škofijah, ki se mu ne zdi primerna rešitev za uspešno integracijo beguncev.
Model, ki ga predlaga država, predvideva naselitev večje skupine beguncev na eni sami lokaciji in s tem nastanek neke vrste geta. Tovrsten model v prvi vrsti prinaša upor lokalnega prebivalstva, čemur smo bili nedavno priča tudi na Škofijah, obenem pa s tem, da begunce postavlja v sovražno okolje, vpliva tudi na njihov pogled na kraj, v katerem so nastanjeni, zato je pričakovati, da se bodo na sovražno okolje odzvali sovražno.
Model integracije beguncev župana Borisa Popoviča je edini human model
Model, ki ga predlaga župan Boris Popovič, vse te nevarnosti odpravlja. Še več, to je edini human model, če želimo beguncem resnično pomagati tudi pri integraciji. Razselitev posameznih družin po več krajih onemogoča oblikovanje geta, kar seveda pomeni manjše nezaupanje in odpor lokalnega prebivalstva.
Na izredni občinski seji 18. marca 2017, na kateri je bil izglasovan predlog o namestitvi 50 beguncev, ki naj bi jih razporedili po več krajevnih skupnostih koprske občine, je župan Boris Popovič znova poudaril: »Pripravljeni smo sprejeti 50 beguncev, ne moremo pa jih sprejeti na Škofijah, ker so premajhne, da bi si to privoščili. To mnenje deli velika večina krajanov in iščemo rešitve, ki smo jih predlagali tudi državnemu sekretarju.«
Marentič: “Begunce je treba dati v manjše skupine na več lokacij”
Tudi postojnski župan Igor Marentič je prepričan, da je integracija možna samo, če begunce pomešaš med ljudi. »Kaj s tem tvegaš, ne vem, ampak to je edini način, da jih družba sprejme,« sporoča v časniku Delo.
O integracijski hiši na Škofijah meni, da je »50 ljudi prevelik zalogaj za eno integracijsko hišo. Moj koncept bi bil – kar se bo očitno uresničilo -, da bi jih dali v manjše skupine na več lokacij, kjer jih bo lažje integrirati“.
Nadalje pojasnjuje, da je za boljšo vzpostavitev komunikacije med lokalnim prebivalstvom in begunci bolje, če jih razporediš: »Ljudje se bojijo. Spremljajo, kaj se dogaja po tujini, in razmišljajo, da so podobni dogodki možni tudi pri nas. Če begunce razporediš, lažje vzpostavijo komunikacijo z lokalci.« *
Minuli teden je Mestna občina Koper na Ministrstvo za notranje zadeve posredovala podatke o več nepremičninah, katerih skupna kapaciteta presega potrebe (to je 50 oseb). Nepremičnine se nahajajo na različnih lokacijah v občini in so v lasti koprskega stanovanjskega sklada ali pa so v zasebni lasti. Lastniki vseh nepremičnin se z oddajo in namestitvijo beguncev strinjajo. Ministrstvo je potrdilo prejem predlogov, v ponedeljek, 27. marca 2017, pa sta si dva predstavnika notranjega ministrstva v spremstvu predstavnikov koprske občine, stanovanjskega sklada in zasebnih lastnikov ogledala nekatere izmed predlaganih nepremičnin. Izbor nepremičnin, ki so bile preverjene na terenu, je opravilo notranje ministrstvo, predstavnika pa se na ogledu nista opredeljevala do posameznih objektov in stanovanj, ampak bosta v okviru svojih nalog pripravila tehnično poročilo. Na Mestni občini Koper v kratkem pričakujejo obvestilo o ugotovitvah ter sklic sestanka.
