V Centru mladih Koper je včeraj potekala okrogla miza na temo Pametno mesto Koper in digitalne storitve po meri občank in občanov. Udeležili so se je predstavniki Mestne občine Koper, Ministrstva za javno upravo ter predstavnik Občine Idrija, kjer si prizadevajo za vzpostavitev pametnega mesta.
Pogovarjali so se Aljoša Željal, direktor podjetja Harpha Sea, d. o. o. Koper in vodja delovne skupine za pripravo strategije Koper – pametno mesto, Sebastjan Jeretič, svetovalec župana MOK za komuniciranje in digitalno agendo, Blaž Golob, direktor SmartIScity in koordinator za Slovenijo v mreži strokovnjakov Crowd Dialog Europe, Marjan Turk, generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo, mag. Simon Delakorda, direktor Inštituta za elektronsko participacijo, in Matevž Straus, urbani sociolog in komunikolog, projektni svetovalec Občine Idrija.
Strokovnjaki so predstavili in izmenjali poglede na spremembe v delovanju in upravljanju mest, ki jih prinašata razvoj interneta in mobilne tehnologije.
Pametne rešitve za pametna mesta
V mestih je vedno veliko izzivov na področjih trajnostne mobilnosti in dostopnosti, staranja prebivalstva, privlačnosti za mlade ter spodbujanja podjetništva, zato je modul pametnega mesta še toliko bolj aktualen za vse, ki vidijo v prihodnost.
Pametne rešitve lajšajo življenja urbanih množic. Ulične svetilke, ki so opremljene s senzorji, prebivalcem Barcelone pomagajo iskati prosta parkirna mesta. V Københavnu so svetilke opremili s kamerami, ki skrbijo za varnost mimoidočih. Aplikacija »Županja, imam idejo«, ki so jo uvedli v Parizu, omogoča sodelovanje meščanov pri načrtovanju porabe mestnega proračuna itd.
Kaj so pametna mesta?
Pametna mesta bi lahko opisali kot mesta, ki zbirajo podatke zato, da bi postala učinkovitejša na različnih področjih (pri upravljanju omejenih energetskih virov, prometa, vode, varnosti prebivalcev …). Cilj pametnega mesta je z vlaganji v tehnologijo zagotoviti ekonomski, socialni in okoljski napredek ter tako izboljšati kakovost življenja njegovih prebivalcev.
Mesta so tudi v Sloveniji glavna prizorišča ključnih razvojnih izzivov sodobnega časa, so okolje za tehnologijo, kulturo, inovacije in ustvarjalnost.
Na včerajšnji okrogli mizi je bila izpostavljena predvsem problematika digitalnega opismenjevanja ljudi. Želeli bi si namreč, da bi prebivalci pametnih mest znali uporabljati različne aplikacije v svoj prid, saj živimo v času, ko digitalne naprave predstavljajo velik del našega življenja in bi jih bilo zato pametno izkoristiti za razvoj in izboljšanje kakovosti življenja.
»Osnovna infrastruktura je v mestnem jedru že zaokrožena. Ključno pri vsem je zbiranje podatkov in njihova prosta uporaba, zato si prizadevamo vzpostaviti centralni portal, kjer bodo zbrani podatki, namenjeni tudi gospodarskim subjektom, da bodo lahko z njimi razvijali nove produkte,« je povedal Sebastjan Jeretič.
»MOK je prva v Sloveniji vzpostavila sistem obveščanja o prihodih avtobusov preko kratkih sporočil (SMS),« je dejal Aljoša Žerjal, vodja delovne skupine za pripravo strategije Koper – pametno mesto. Dodal je še, da bi morali vse svoje moči vpreči v standardizacijo in poenostavljanje.
Blaž Golob, koordinator za Slovenijo v mreži strokovnjakov Crowd Dialog Europe, je povedal, da mora tehnologija omogočati boljšo učinkovitost in kakovost življenja. »Poleg velikih mest, kot sta Barcelona in Dunaj, ikonski mesti digitalizacije, so tudi številna manjša mesta digitalizacijo uporabila kot orodje za zeleni razvoj in vzpostavitev krožne ekonomije,« je še poudaril. *
