Po uspešnem projektu Arheologija za vse se je primorska univerza vključila v še en projekt, ki povezuje kulturno dediščino in turizem. Projekt Antične pasti Jadrana oz. v angleškem akronimu ATAS želi vzpostaviti mrežo standardizirane ponudbe lokacij z ohranjeno podvodno dediščino v povezavi s potapljaškim turizmom.
V Jadranu je ogromno antične dediščine in partnerji jo želijo narediti dostopno, vendar v ta namen potrebujejo povezovanje s turizmom, je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja projekta Zrinka Mileusnić z Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem.
Vzpostavitev mreže standardiziranih ponudb na različnih lokacijah po Jadranu
Končni cilj projekta je vzpostaviti mrežo standardiziranih oz. podobnih ponudb na različnih lokacijah po Jadranu. Izhodiščne lokacije, ki so tudi vključene v projekt, so arheološki park Simonov zaliv pri Izoli, mesto Mali Lošinj in otok Prvić na Hrvaškem ter črnogorska Budva.
Projekt je prijavljen na razpis EASME, ki je namenjen majhnim in srednje velikim podjetjem za področje pomorske dediščine in kulturnega turizma. Projekt bo trajal 17 mesecev in je vreden dobrih 107.000 evrov, od tega bo 80 odstotkov sofinanciranih iz evropskih sredstev.
Marina Djukanović, predstavnica vodilnega partnerja, mesta Mali Lošinj, je navedla, da se je Mali Lošinj v zadnjih letih že pozicioniral kot “otok vitalnosti”, sami pa vidijo tudi možnost razvoja kulturnega turizma, konkretno s promocijo nedavno odprtega muzeja, posvečenega antični skulpturi Apoksiomena.
Projekt ima lahko tudi pozitivne ekonomske učinke
Idejni pobudnik projekta Filip Horvat iz Hotela Maestral na otoku Prvić, ki se ukvarja s plavalnim turizmom, je povedal, da želijo v projekt vnesti svoje izkušnje. Ob tem je ocenil, da je tovrstni projekt lahko tudi ekonomsko zelo donosen.
Tudi dekanja FHŠ Irena Lazar je poudarila, kako pomembno je, da določen kulturni spomenik, potem ko se ga obnovi in pripravi za oglede, dobi prepoznavnost tudi na področju kulturnega turizma ter da “tak prostor res postane neka destinacija, ki lahko tudi pokaže, da se finančno morda lahko skoraj v celoti ali pa vsaj v veliki meri tudi finančno vzdržuje”.
Kot je dodala Mileusnićeva, je njihov cilj, da se bo po oblikovanju mreže lokacij in njihovem trženju korist projekta razširila na čim več uporabnikov ter da se tako podvodna dediščina kot tudi potapljaški turizem razvijata naprej.
