Destinacija Koper slovi po bogatem zelenem podeželju. Vasica Črni Kal velja za enega od biserov koprskega zaledja, ki v sebi skriva še velik potencial. Črni Kal je bila tudi osrednja tema rubrike Na potep, v sobotni oddaji Primorska kronika na Televiziji Koper.
Črni Kal dandanes marsikdo povezuje zgolj z istoimenskim viaduktom, a se v sklenjeno pozidani vasici istrsko-kraškega tipa skriva še veliko zanimivega. O Črnem Kalu je že v 17. stoletju v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« pisal Janez Vajkard Valvasor. Da ima vasica bogato zgodovino, pričajo tudi pomembna arheološka najdišča in kulturni ostanki iz paleolitskega obdobja, ki se skrivajo v okolici vasi. Paleolitsko jamsko najdišče, ki ga je leta 1955 izkopal Srečko Brodar, se nahaja v bližnjem kamnolomu. Nad vasjo pa se na strmi skali, ki je ločena od Kraškega roba, nahajajo ostanki nekdanjega obrambnega stolpa. Slednjega je dal v 11. stoletju postaviti istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski zaradi obrambe svojih istrskih posesti in prometne poti med Rižansko dolino in kraško planoto. V prvem obdobju je pripadal tržaškim škofom, z beneško osvojitvijo Istre pa je ta pomembna stražarska postojanka prišla v 14. stoletju v njihovo posest. Po beneško-avstrijski vojni je v 16. stoletju pripadala socerbskemu gospostvu, v času krvave uskoške vojne pa je bila v 17. stoletju opustošena in se do nedavnega ohranila le še kot ruševina. Pred dobrim desetletjem jo je Mestna občina Koper popolnoma obnovila in danes utrdba služi kot odlična razgledna točka.
Posebnost vasi je poleg nagnjenega zvonika in cerkvice sv. Valentina tudi vaška arhitektura, kjer prevladujejo zidane nadstropne hiše, povečini iz 16. in 17. stoletja, ki kažejo na bogato kamnoseško tradicijo. Med najstarejšimi kmečkimi hišami na Slovenskem je znamenita »Benkova hiša«, ki sta jo leta 1489 zgradila Andrej in Benko iz Sočerge, kot priča glagolski napis. Glede na čas nastanka bi lahko »Benkovo hišo« uvrstili v renesanso, vendar krepki, rustikalni detajli delujejo romansko.
Popotniki pa lahko na enem izmed številnih črnokalskih ovinkov, ki v vijugastih serpentinah vodijo iz celine v Istro, opazijo postavljen spomenik Prekomorskih brigad. Spomenik ima obliko treh premcev bark in ponazarja pot mnogih Primorcev in Istranov, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah.
Nekateri domačini so turistični potencial, ki ga skriva Črni Kal, že tržno izkoristili in tako danes v vasi najdemo tri nastanitvene ponudnike (Soba Črni Kal, Soba Pod steno in Hiša Robida Guest house), ki skupaj ponujajo 38 ležišč ter Gostilno Kraški rob.
Sicer pa se tu razprostira drugo največje plezališče – pravi raj tako za izkušene plezalce kot tudi za začetnike in družine. Okolica Črnega Kala pa slovi po številnih slikovitih pohodniških in kolesarskih poteh. Posebno dobrodošlico pohodnikom, plezalcem in kolesarjem namenjajo zanimive lesene podobe, ki so postavljene ob poti, ki vodi od utrdbe do vasice.
V navezavi z razvojem Kraškega roba in nišnega destinacijskega turističnega produkta plezanje ima s tem območjem velike načrte tudi Mestna občina Koper. Razvoj območja Kraškega roba v povezavi z aktivnostmi, ki jih obiskovalci tega območja lahko izvajajo na prostem skozi celo leto, v sozvočju z naravo in trajnostnimi načeli, je občina umestila tudi v Strategijo razvoja in trženja turizma. Za razvoj turizma na tem območju pa si prizadevata tudi dve lokalni turistični društvi, in sicer Društvo za spodbujanje turističnega, kulturnega, športnega in sonaravnega življenja na podeželju “Kraški rob” Črni Kal in Turistično in kulturno društvo “Pod Gradom” Črni Kal.
Več o Črnem Kalu, njegovih znamenitostih, posebnostih in ljudeh lahko odkrijete tudi v oddaji Primorska kronika Televizije Koper, v sklopu rubrike »Na potep«, ki je dostopna na Facebook strani TV Koper oziroma tukaj:
