Včeraj so v prostorih vaške hiše na Škofijah gostili dantologinjo Valentino Petaros Jeromela. S predavanjem Božanska komedija med izročilom in prevajanjem je navzočim predstavila vpliv, ki ga je imela Dantejeva Božanska komedija na slovensko kulturo.
Dante skozi oči Slovencev
V prvem delu je Valentina Petaros Jeromela spregovorila o tem, kako in koliko slovenski strokovnjaki poznajo Danteja. Udeležencem je predstavila tudi vlogo Danteja in Božanske komedije v razvoju slovenske kulture.
Drugi del predavanja je bil namenjen analizi in primerjavi posameznih prevodov Dantejevega najznamenitejšega dela v slovenščino. S konkretnimi primeri iz različnih prevodov je predstavila stilske variante, izbrane na osnovi poznavanja slovenske kulture in Dantejevega sloga.
Dantologinja Valentina Petaros Jeromela je predavanje zaključila z ugotovitvijo, da se je z različnimi prevodi Danteja v slovenščino oplemenitil tudi slovenski jezik.
Božanska komedija, delo svetovnih razsežnosti
Božanska komedija je versko-alegorični ep italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Nastajala je od leta 1309 do 1321. Avtor jo je imenoval samo komedija, saj je ta beseda takrat označevala vsako delo s tragičnim začetkom in srečnim koncem. Oznako božanska ji je šele po Dantejevi smrti nadel Giovanni Boccaccio.
Ep je sestavljen iz 100 spevov, razdeljenih na tri sklope ali kantike, ki vsebujejo po 33 spevov. Dodan je še uvodni spev. Sklopi nosijo imena stopenj posmrtnega življenja v krščanstvu – Pekel (človeško), Vice (odlaga) in Raj (nebesa).
Božanska komedija je temeljno delo srednjega veka. Predstavlja zbirko tedanjega znanja, komentira pa tudi tedanje politično dogajanje. Pogled na svet in človeka je v komediji izrazito teocentričen, kar pomeni, da v središče vsega postavlja boga. *
