Po dobrem obisku Škocjanskega zatoka v začetku poletja, ko se je vodenih ogledov v juniju in začetku julija udeležilo skoraj 2000 oseb, je obisk naravnega rezervata zaradi visokih temperatur v zadnjih tednih upadel. Kljub temu v DOPPS, ki upravlja s Škocjanskim zatokom, ocenjujejo, da je obisk v prvi polovici leta na ravni leta 2017.
V Škocjanskem zatoku še nimajo vzpostavljenega štetja vseh obiskovalcev, saj ni vstopnine v rezervat in je vodenje natančne evidence obiska zato nekoliko težje, so za STA pojasnili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Zato pa skrbno vodijo evidenco obiskovalcev, ki se udeležijo vodenih ogledov in drugih dogodkov. Na podlagi tega ugotavljajo, da je bil rezervat v prvih poletnih mesecih kar dobro obiskan, saj se je vodenih ogledov v juniju in začetku julija udeležilo skoraj 2000 oseb, kar presega lanski obisk.
Med obiskovalci prevladujejo domačini
V zadnjih tednih pa je zaradi visokih temperatur obisk Škocjanskega zatoka bistveno manjši. V juniju se je vodenih ogledov udeležilo 1873 oseb, v juliju pa le 108. V juliju in avgustu naravni rezervat obiskujejo predvsem domačini in turisti, med katerimi je kar nekaj tujcev.
Po ocenah upravljavca si je rezervat lani ogledalo 58.240 obiskovalcev, vključno s ponavljajočimi se obiski. Vodenih ogledov se je udeležilo 4062 oseb, dodatnih 4580 pa drugih vodenih programov in dogodkov za obiskovalce.
Ob tem ocenjujejo, da je število obiskovalcev v prvi polovici letošnjega leta približno enako kot lani. V primerjavi z letom 2017 sicer beležijo nekoliko večje število obiskovalcev, ki se udeležujejo vodenih ogledov in dogodkov. Skupno so tako zabeležili 6455 obiskovalcev, in sicer 3255 na vodenih ogledih in dodatnih 3200 na drugih programih in dogodkih za obiskovalce.
Med obiskovalci Škocjanskega zatoka sicer prevladujejo domačini, turistov je po oceni upravljavca med 10 in 15 odstotkov, od katerih približno tretjina tujcev.
Naravni rezervati pod okriljem DOPPS se lahko pohvalijo tudi z nekaterimi novostmi. Tako so v Škocjanskem zatoku v lanskem letu razširili ponudbo in dodali nekaj novih aktivnosti s kamarškimi kobilami. Poleg sprehodov po učni poti na hrbtu kamarškega konja tako organizirajo tudi delavnice z naslovom Učim in razvijam se s konji, ki so namenjene otrokom od 7. do 14. leta starosti. Vsaka delavnica traja dve uri, odziv obiskovalcev pa je pozitiven. Tako so izvedli pet začetnih sklopov in dva nadaljevalna, v letu 2018 pa so skupaj izvedli 20 delavnic.
