V Izoli se je v petek sestalo pet županov slovenskih mestnih občin in Pavla Hevko, direktor Turistične zveze Slovenije, ki sta jih na strateško idejni posvet o prihodnji ureditvi nekdanje obalne ceste povabila župan Mestne občine Koper Aleš Bržan in župan Občine Izola Danilo Markočič. Na posvetu so župani soglasno sklenili, da bodo ustanovili posebno skupino, ki bo aktivno delala na projektu prihodnje ureditve območja nekdanje obalne ceste že v jesenskih mesecih.
S prenosom skoraj štiri kilometre dolge ceste, ki je povezovala Koper in Izolo, v upravljanje lokalnih skupnosti in z njeno prekategorizacijo ter umikom motornega prometa se je ponudila možnost ureditve največjega slovenskega kopališča oziroma promenade med obema mestoma.
Na petkovem srečanju je mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola predstavil možne idejne rešitve ureditve nekdanje obalne ceste, prisotni župani pa so podali svoje videnje o predlagani ideji. Srečanja so se udeležili Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor in Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto. Vsi prisotni župani so izrazili navdušenje nad idejo in bodo njeno uresničitev podprli ter predlagali svoje predstavnike v projektno skupino. Župani preostalih mestnih občin se predvsem zaradi dopustov srečanja niso mogli udeležiti, vendar je ideja, ki sloni na povezovanju županov in preseganju meja posameznih lokalnih skupnosti, tudi njim vzbudila zanimanje. Tudi Pavle Hevka, direktor Turistične zveze Slovenija projekt podpira in ocenjuje, da bi njegova uresničitev pomembno prispevala k razvoju turizma. Dean Kocjančič, direktor Turističnega združenja Izola je na posvetu povedal, da je v Izoli kar osem plaž, da bi pa lahko na nekdanji obalni cesti uredili najdaljšo plažo v slovenski Istri.
Ideje o ureditvi priobalnega pasu med Koprom in Izolo so stare več desetletij. Do danes je bilo na to temo pripravljenih veliko idejnih rešitev. »Vse temeljijo na dejstvu, da mora omenjeno območje ostati zeleno, javno dostopno, nepozidano in da posegi ne smejo kaziti vedute sosednjih mest,« je na posvetu poudaril mag. Starman. Tudi rezultati dogodka Narišimo obalo, v okviru katerega je širša javnost na 750 metrov dolgo, razgrnjeno polo papirja risala ideje o ureditvi območja, so pokazali, da ljudje to območje vidijo kot prostor sprostitev, rekreacije in športa. »Že danes obe sosednji občini vlagata v infrastrukturo na nekdanji obalni cesti in tudi v prihodnjih letih je smiselno nadaljevati z manj zahtevnimi posegi, urediti posamezne odseke območja, umestiti dodatno urbano opremo in podobno,« je korake ureditve nekdanje obalne ceste v bližnji prihodnosti pojasnil mag. Starman. V pripravi je tudi Regionalni prostorski načrt, ki je zaradi analize vplivov na morje kompleksen in gotovo večletni projekt.
»Vesel sem odziva županov mestnih občin, kajti območje nekdanje obalne ceste je majhen, a dragocen del obale, pomemben za celotno državo. Pričakujem, da bo delovna skupina dobro opravila svoje delo in da bo zaključek projekta tudi tokrat potrdil, da znamo Slovenci stopiti skupaj in ustvarjati dobre zgodbe,« je prepričan župan Danilo Markočič.
