Še slabi štirje dnevi nas ločijo od dokončnega zaprtja večjega dela obalne ceste med Koprom in Izolo, na katerem bodo poslej kraljevali zgolj kolesarji, rolkarji in tekači ter številni sprehajalci, ki so na ta zgodovinski dogodek čakali več deset let.
Zaprtje obalne ceste, ki bo že v kratkem dobila povsem novo vsebino, je samo še stvar formalnosti. Fizična zapora, s postavitvijo potrebne signalizacije in uvedbo novega prometnega režima, bo v veljavo stopila v ponedeljek, 20. marca, ob 11. uri. To pomeni, da bodo morali v ponedeljek vsi tisti, ki se bodo zjutraj v Koper oz. Izolo pripeljali po obalni cesti, popoldne ubrati drugo pot, in sicer skozi predor Markovec. A nič za to, ta bo poslej, na odseku med priključkom Semedela in priključkom Izola, necestninjen, kar pomeni, da se bodo po njem lahko peljala tudi vozila brez vinjete.
Gordijski vozel bo končno razrešen
Kljub temu, da je bil umik vsega motoriziranega prometa z obalnega pasu med Žusterno in Izolo predviden v številnih prostorskih dokumentih – najstarejši izhajajo celo iz 60-ih let, je realna možnost za zaprtje obalne ceste nastopila šele z odprtjem predora Markovec. Ta je bil tudi po besedah koprskega župana Borisa Popoviča zgrajen ravno s tem namenom, da se promet, ki danes še poteka po obalni cesti, preusmeri, obalno območje, ki je pomembno tudi v luči gospodarskega razvoja slovenske Istre, pa naposled nameni ljudem.
Da zaprtje obalne ceste ni zgolj želja dveh županov, je ob priložnosti pojasnil tudi izolski župan Igor Kolenca, ki je dejal, da je umik prometa s tega območja pomemben tudi s strateškega vidika. »Prostor namreč predstavlja velik potencial tako za prebivalce kot za celotno Slovenijo, hkrati pa tudi za razpoznavnost zunaj meja«.
Dejstvo je, da v prid zaprtju obalne ceste in uporabi tega prostora v druge namene pričajo številni sprejeti dokumenti in načrti v zadnjih dvajsetih letih – med njimi Protokol o celovitem upravljanju z obalo, cilij Barcelonske konvencije in cilji zastavljeni v makroregionalni strategiji Jadransko-jonske regije.
In kar je še pred dobrim mesecem morda bila zgolj vizija, je danes realnost. Obalna cesta, ki jo je država prekategorizirala in v upravljanje dvem občinam predala junija 2015, takoj po odprtju predora Markovec, bo namreč že prihodnji teden zaprta za promet. Sočasno s preusmeritvijo prometa skozi predor Markovec bo Dars ta odsek hitre ceste izvzel iz cestninskega sistema, kar mu omogoča nova Uredba o cestninskih cestah in cestnini (16. člen). Občini sta vlogo za izdajo soglasja na Dars posredovale konec decembra minulo leto, zeleno luč s strani Darsa pa sta po dveh dopolnitvah in izdelanem elaboratu prejeli 9. marca.
Za lokalno vinjeto pa se bosta občini še borili
Konec dober, vse dobro, pravijo, le da zgodba o lokalnih vinjetah, ki sta jo po vzoru Madžarske državi in Darsu predlagala oba obalna župana, še ni zaključena. Kot je na zadnji novinarski konferenci javnosti pojasnil koprski župan Boris Popovič, občini »še vedno vztrajata, da so lokalne vinjete pomembne in potrebne. Ne samo za nas, ampak za vso državo. Radi bi namreč našli rešitev za vse tiste, ki danes nimajo vinjete in uporabljajo občinske ceste ter se vsakodnevno vozijo skozi naselja.« In to rešitev, tako Popovič, vidijo v alternativnih vinjetah, ki so cenovno bolj dostopne.
