Da bi zajezili napad palmovega vrtača na palme, ki so posajene na zemljiščih v zasebni lasti, so se Mestna občina Koper, Občina Ankaran in Marjetica Koper odločile za skupno akcijo, s katero bodo omogočile vsem občanom, da brezplačno oz. za simbolično ceno oddajo palme, ki jih je napadel palmov vrtač.
Že posekane poškodovane palme na zasebnih parcelah v obeh občinah bo brezplačno prevzela in ustrezno odložila Marjetica Koper. “Občanom, ki nimajo možnosti pripraviti poškodovanih rastlin za prevzem (to pomeni podrtje palme), bomo ponudili tudi storitev odstranitve, in sicer po simbolični ceni 30 evrov za palme do 2,5 metra višine in 70 evrov za palme višine nad 2,5 metra (v teh primerih je namreč treba uporabiti košaro),” so sporočili iz Marjetice Koper.
Marjetica Koper bo poškodovane palme odstranjevala med 19. in 22. decembrom. Občani Mestne občine Koper in Občine Ankaran lahko od danes, 13. decembra 2016, dalje rezervirajo termin odvoza oz. odstranitve poškodovanih palm, in sicer na telefonski številki 05 66 33 700 (centrala Marjetice Koper) oz. na naslovu elektronske pošte info@marjeticakoper.si.
Palmov vrtač, ki uničuje liste in debla palm
Pred leti je naše palme ogrožal palmov rilčkar (Rhynchophorus ferrugineus), ki je bil uspešno zatrt in ne spada več med karantenske škodljivce. Na žalost pa se je pojavil nov škodljivec, in sicer palmov vrtač (Paysandisia archon).
Prvič opažen v Izoli leta 2008
Palmov vrtač je metulj, ki izvira iz južne poloble, in sicer iz Argentine. Razširjen je po vsej Ameriki, kjer pa ni obravnavan kot nevaren škodljivec, saj ima v domačem okolju dovolj naravnih sovražnikov, ki ne dovolijo, da bi se populacija škodljivca toliko povečala, da bi ogrožala obstoj palm. Pri nas je drugače, saj škodljivec, ki se je na naše območje najverjetneje naselil z uvozom sadik palm, pri nas nima naravnih sovražnikov.
V Evropi se je palmov vrtač prvič pojavil v španski Barceloni. V Sloveniji so škodljivca prvič opazili v Izoli jeseni 2008 in potem še spomladi 2009. Takrat so vse sumljive palme požagali in sežgali. Kljub hitremu in na videz uspešnemu ukrepanju se je škodljivec razširil in nam danes povzroča precej preglavic. Naše podnebje mu namreč ustreza, saj v zadnjih nekaj letih ni bilo daljših hladnih obdobij, ki bi prizadele populacijo vrtača.
Škodljivec, ki se hitro širi
Ta škodljivec se precej hitro širi, saj pri nas nima naravnega sovražnika. Ker se zadržuje v deblu palme, ga je težko opaziti, odrasli osebki pa v glavnem letijo ponoči. Najbolj dovzetna za škodljivca je visoka žumara (Trachycarpus fortune), vendar vrtač ogroža tudi druge vrste palm, ki rastejo pri nas (npr. Washingtonia robusta, Phoenix canariensis idr.).
Škodo dela ličinka metulja, ki je precej velik, saj v premeru kril meri do 10 cm. Samice so približno tretjino večje od samcev in zelo dobro letajo, zato jih je težko spremljati. Plodne samice zalegajo jajčeca pri osnovi listnih pecljev. Ko se ličinke izležejo, se zavrtajo v listne peclje in nato nažirajo naprej deblo palme. Ker palme rastejo samo na vrhu debla, se listi hitro posušijo in rastlini ni več pomoči.
Pomembna je preventiva, saj v Sloveniji še nimamo registriranega pripravka za zatiranje vrtača in zato uradni ukrepi za zatiranje tega škodljivca še niso določeni.
Obolele palme kažejo naslednje znake: sušenje listov, venenje mladih listov, slaba razrast, žagovina po tleh. Palme, ki kažejo naštete simptome, je potrebno takoj odstraniti, da se gosenica ne premakne še na druge zdrave palme. *
