Danes so v Pokrajinskem muzeju Koper na novinarski konferenci predstavili plan dela za letošnje leto. Direktor muzeja je med drugim predstavil tudi lanskoletne dosežke.
Ena vidnejših in odmevnejših aktivnosti muzeja v letu 2016 je bil projekt Carpaccio500, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Že v tem tednu bodo v Pokrajinskem muzeju objavili razpis za vodjo projekta v letu 2017. Lansko leto je projekt vodila Sara Ratoša. Poleg odlično izpeljanega projekta Carpaccio500 se lahko v muzeju pohvalijo tudi z velikim številom obiskovalcev – lani je namreč prvič v zgodovini muzej obiskalo več kot 20 tisoč ljudi.
Uspešno leto 2016
V okviru projekta Carpaccio500 je bilo prvič v zgodovini Slovenije izvedeno restavriranje v javnosti. Odmevali sta tudi razstavi Dama z zlatimi uhani in Koprska proga včeraj, danes in jutri, ki sta bili tudi na številnih gostovanjih.
Koprski muzej bo letos nadgradil muzejski vodnik, sodeloval v nastajajoči hrvaški razstavi »Spolnost v Istri« ter uredil 80 kvadratnih metrov novih depojskih prostorov na območji Škofij.
Dogajanje v Pokrajinskem muzeju Koper polno presenečenj
Leto bo v Pokrajinskem muzeju Koper ponovno pestro in polno novosti. Kot smo že omenili, se bo nadaljeval projekt Carpaccio500, na ogled bosta dve novi stalni zbirki, in sicer Srce Kopra, ki bo ponudila kronološki pregled mesta Koper, in Antični lapidarij, kjer bodo na ogled antični kamniti eksponati, najstarejši ohranjeni pisni spomeniki z območja Mestne občine Koper.
Otvoritev razstave 60 let Luke Koper
Jutri bodo v muzeju otvorili razstavo 60 let Luke Koper, kmalu bo na ogled tudi gostujoča razstava Zgodovina slovenske policije. Znova si boste lahko ogledali tudi razstavo Dama z zlatimi uhani.
Direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri se je zahvalil Mestni občini Koper, ki je ponovno namenila sredstva za muzej, za sponzorska sredstva se je zahvalili tudi Luki Koper in Italijanski uniji.
Nadgradnja in novi projekti
Projekt Carpaccio500 bodo letos nadgradili z ureditvijo muzejske poti skozi mesto in razstavo 500 let županov v Kopru. Obeta se tudi nadgradnja interaktivnih panojev v hiši Carpaccio z novimi vsebinami.
V muzej bodo preselili romaron – garderobno omaro, ki izvira iz Zanigrada. Omara je zanimiva predvsem zato, ker natančno poznamo izdelovalca, izvor in njeno zgodovino. V omari bodo razstavili žensko ljudsko nošo iz 19. stoletja, in sicer dva izjemno dragocena kosa – ženski plašč (v Sloveniji so ohranjeni le trije takšni) in jopič. Če boste želeli o omari in naši oblačilni kulturi izvedeti še kaj več, pa boste morali zaviti v muzej.
V muzeju bodo pozornost namenili tudi pedagoškim aktivnostim, saj je, kot je povedala uslužbenka Brigita Jenko, povezovanje z mladimi eno od osnovnih poslanstev Pokrajinskega muzeja. Otroke še vedno čakajo zanimivi lovi na zaklade in interaktivni kotički znotraj zbirk, ki bodo obogatili njihovo poznavanje zgodovine. *
