Na Kapitolskem griču v Rimu je bila 25. marca 1957 ob šesti uri zvečer podpisana Rimska pogodba. Danes so se 60. obletnice podpisa z razstavo spomnili v prostorih Fakultete za humanistične študije. Otvoritve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani.
Pogodba vsebuje dva dokumenta, in sicer Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo. Države podpisnice so bile Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija in Zvezna republika Nemčija.
Rimska pogodba je še vedno ena od temeljnih pogodb Evropske unije.
Vsebina Rimske pogodbe
Originalna pogodba je imela 248 členov in je bila zapisana v štirih jeziki: nizozemščini, francoščini, nemščini in italijanščini. Stremela je k zbliževanju ekonomskih politik držav podpisnic, k vztrajni rasti gospodarstev, povečanju stabilnosti in pospešenemu višanju življenjskega standarda.
Rimska pogodba velja za začetek poglobljene evropske integracije in za temeljni dokument Evropske gospodarske skupnosti, s tem pa tudi za enega izmed temeljnih dokumentov današnje Evropske unije. Ob šestdesetletnici podpisa tega zelo pomembnega dokumenta se v duhu nenehnih kriz začenjajo nujne razprave o prestrukturiranju povezave.
Na današnji otvoritvi razstave sta tako podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani kot tudi italijanska konzulka Iva Palmieri poudarila pomen Rimske pogodbe, ki je že pred 60. leti med drugim že predvidela tudi odpravo carin in kvantitativnih prepovedi na uvoz in izvoz, ustanovitev skupnih carinskih tarif in skupnih trgovinskih politik do t. i. tretjih držav, odpravo ovir svobode gibanja oseb, dobrin in kapitala, skupno kmetijsko in prometno politiko, ustanovitev Evropske investicijske banke ter ustanovitev Evropskega socialnega fonda. *
