Na današnji novinarski konferenci je v prvem delu direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) Iztok Škerlič predstavil ključne projekte s katerimi se bo v letu 2017 ukvarjal zavod. Ker zavod kot izvajalska struktura projektnega partnerja – Občine Izola, sodeluje tudi v projektu Facilty Point, ki ga vodi Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je projektu nekaj besed namenila tudi pomočnica vodje projekta mag. Olga Abram.
V drugem delu je bilo govora o strateških razlogih za zaprtje obalne ceste, ki predstavlja enega ključnih območij za razvoj trajnostne turistične in rekreativne dejavnosti v slovenski Istri. Razloge je predstavil dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor. Kaj zaprtje pomeni za lokalno skupnost, pa sta ponovno poudarila izolski in koprski župan.
»Na zavodu smo se zelo resno lotili dela in smo tako do danes pristopili k več projektom oz. aktivnostim,« je uvodoma povedal Škerlič. V sodelovanju s številnimi institucijami, med drugim z Zavodom RS za varstvo narave, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor in SVRK, so uspešno izvedli slovenski Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki se je v Istri odvil konec septembra. Zavod je v okviru tega tedna organiziral dve delavnici v Izoli. »Ves čas si prizadevamo, da se s sosednjimi občinami (tudi prek meje) povezujemo. Le na tak način namreč lahko dosežemo usklajen in celovit razvoj na posameznih področjih, ki so za nas strateškega pomena. Danes se je namreč praktično nemogoče razvijati sam; to moramo početi v sodelovanju s sosedi, hkrati pa se truditi čim bolje črpati evropska sredstva, ki so nam na razpolago,« je o pomenu zavoda povedal župan mag. Igor Kolenc.
Vzpostavitev zelenega in modrega koridorja med Italijo in Hrvaško
Ker zavod sodeluje tudi pri projektu urejanja območja obalne ceste oz. kopnega dela med Koprom in Izolo v skladu s smernicami EUSAIR, je bil drugi del novinarske konference posvečen tej izjemno pomembni temi za slovensko Istro. Strateške razloge za zaprtje obalne ceste je najprej predstavil dr. Mitja Bricelj, koordinator Okoljskega stebra Evropske strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Ta je med drugim povedal: »Z razvojem obalnega območja bi lahko pomembno prispevali k izgradnji nove blagovne znamke slovenskega turizma, ki temelji na kakovostni izrabi naravnih in kulturnih virov.« Poudaril je, da se območje slovenske obale ponaša z največjo biološko pestrostjo, kar je velika turistična prednost v Jadransko-Jonski regiji. Ta je bila že izkoriščena skozi ureditev parka sečoveljskih solin in pa škocjanskega zatoka, sedaj pa se nam ponuja še na območju obalne ceste. Sprostitev obalne ceste za promet pomeni namreč tudi vzpostavitev zelenega in modrega koridorja med Italijo in Hrvaško. V prid zaprtju obalne ceste in uporabi prostora v druge namene pričajo tudi nekateri že sprejeti dokumenti in načrti v zadnjih dvajsetih letih: Protokol o celovitem upravljanju z obalo, cilji Barcelonske konvencije in doseganje ciljev makroregionalne strategije Jadransko-Jonske regije. »Sredstva so na voljo. Finančni viri obstajajo tudi v okviru jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020. Prav tako pa obstajajo še evropski viri za področje ribištva, prometa, turizma in razvoja, ki se jih da izkoristiti,« je pojasnil dr. Bricelj, ki verjame, da če bo Slovenija sledila zastavljenim ciljem za povečanje kakovosti, bo ta postala aktivna jadranska država in ena najbolj kakovostnih obalnih držav v Evropi.
Boris Popovič: »Verjamem, da smo tik pred ciljem.«
Izolska in koprska občina si že vrsto let prizadevata za zaprtje obalne ceste za promet. Območje dolgo kar štiri kilometre bi radi namenili predvsem turizmu, rekreaciji in športu. »Kot smo danes že slišali je zaprtje te ceste pomembno s strateškega vidika in ni le želja dveh županov. Prostor namreč predstavlja velik potencial tako za prebivalce kot za celotno Slovenijo, hkrati pa tudi za razpoznavnost zunaj meja,« je povedal izolski župan mag. Igor Kolenc. S sodelovanjem na strateški ravni in usklajenostjo, sta oba župana že uspela prepričati vlado, ministrstva, prepričana pa sta, da jima bo v naslednji fazi uspelo prepričati tudi DARS.
»Razlogov proti praktično ni oz. so slabo argumentirani, zato verjamem, da smo tik pred ciljem,« je dodal koprski župan Boris Popovič in poudaril, da se je predor skozi Markovec gradil z razlogom, da se obalna cesta zapre, saj je ta del preveč pomemben za gospodarski razvoj slovenske Istre. Koprski župan je še poudaril, da zgodba o lokalnih vinjetah še ni zaključena.
S sodelovanjem na strateški ravni in usklajenostjo, sta oba župana že uspela prepričati vlado, ministrstva, prepričana pa sta, da jima bo v naslednji fazi uspelo prepričati tudi DARS. Oba župana sta prepričana, da je to dober ukrep, ki bi ga bilo po vzoru Madžarske mogoče aplicirati tudi na drugih koncih Slovenije.
»Ko bo cesta enkrat zaprta, bo ostala zaprta,« je bil jasen koprski župan Boris Popovič, oba župana pa se zavedata, da se ureditev prostora ne bo zgodila čez noč. »Gre za dolgoleten proces. Prvi korak je torej prostor nameniti ljudem, v drugem koraku pa se bomo začeli pripravljali na razpise za projektiranje. Nekatere delavnice na to temo so bile izpeljane že v preteklosti,« je dodal izolski župan Kolenc in opozoril tudi na 100-metrski obalni pas.
Oba župana sta se strinjala, da prostor tik ob morju ni primeren za turistične objekte in da bodo ti v prihodnje gotovo planirali višje, na hribu. Občini sta tudi že pripravili elaborat za zaporo prometa, ki ga bosta v naslednjem tednu posredovali na DARS.
Cilj torej ostaja: trajno zaprtje območja obalne ceste za promet.
