Kako se spomnite oziroma ste doživljali pred desetimi leti novo Osnovno šolo Koper?
Pravzaprav me na otvoritvi nove šole oziroma na prvi šolski dan ni bilo v šoli. Dan prej bi se morala vrniti s svetovnega prvenstva na Švedskem, kjer sem bila kot sodnica. Zgodilo se je, da je letalo iz Goeteborga pri odhodu precej zamujalo. Tako sem zamudila povezavo v Amsterdamu. Domov sem se lahko vrnila šele naslednji dan – na 1. šolski dan. Vsekakor pa je bila nova šola veliko doživetje za vsakogar, tako za delavce kot za učence in njihove starše.
Kakšen bil je za vas vmesni čas, ko se je šola gradila?
Če povem po resnici, mučen. Bila sem med tistimi pristaši, ki so zagovarjali manjšo šolo oziroma graditev dveh šol. Do tedaj sem delala na manjših šolah. Zavedala sem se kako pomemben je bil kontakt z vsakim učencem posebej in tudi z njihovimi starši. Preprosto povedano, bali smo se “tovarne”. Poleg tega, nisem verjela, da obstaja človek, ki bi bil sposoben dobro voditi tako številen kolektiv, kot je bil načrtovan na novi šoli ter obvladati tolikšno število učencev. Pa se je le našel pravi ravnatelj. Anton Baloh je izjemna osebnost, ki se zna posvetiti prav vsakemu posamezniku. Tega si takrat nisem mogla niti v sanjah zamisliti.
Kaj vse se je za vas kot učiteljico v vsem tem času spremenilo?
Največje spremembe so bile v oblikah in metodah dela ter učnih pripomočkih. Na začetku mojega dela je bilo delo predvsem frontalno, učenci so predvsem poslušali, zapisovali, vadili. Priprave smo delali ročno in to je zahtevalo ogromno časa. Računalnikov nismo poznali, še žepni računalnik je bil prava redkost. So pa vsi petošolci dobro obvladali poštevanko in bili spretni pri računanju, česar danes ne morem več trditi. Največje spremembe so seveda prinesli računalniki in internet.
Ali je opaziti kakšno razliko med generacijami otrok v vseh letih dela, ki ste ga namenili poučevanju?
V 38 letih dela se je marsikaj spremenilo, tako v življenju vseh nas kot tudi v metodah in oblikah dela in tudi v vzgoji. Že pri vzgoji mojih dveh otrok, med katerima je le 6 let razlike, je bilo precej drugače. Učenci so bili nekoč bolj vztrajni, otroci in odrasli veliko bolj potrpežljivi. Danes se naglica in nestrpnost poznata na vseh področjih.
Kakšen je bil doprinos nove osnove šole?
Nova šola je bila za vse nas pravi ponos. Marsikdo nam je bil nevoščljiv za odlične pogoje dela, ki smo jih z njo pridobili. Delati v dobrih pogojih je bilo veselje in ponos tako za učitelje kot tudi za učence. Tudi posluh in zaupanje vodstva šole, predvsem pa vzpodbujanje k vsesplošnemu napredku in uspehu je k temu prispevalo. Ponosna sem, da sem delala na Osnovni šoli Koper in da sem bila učiteljica mnogih tako in drugače uspešnih otrok.
