Danes so v okviru krajevnega praznika v Dekanih v Zadružnem domu predstavili znanstveno monografijo Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo Dekanov z okolico nekoč in danes, avtorjev dr. Suzane Todorović in Marina Kranjaca. Kulturno obarvanega dogodka se je v imenu Mestne občine Koper udeležila podžupanja Jasna Softić, ki je vse zbrane tudi nagovorila.
Obeležitev krajevnega praznika se je v Dekanih začela že včeraj, s spominsko slovesnostjo pred spomenikom padlih, nadaljevalo pa s tradicionalnim jutranjim pohodom po krožni poti do Tinjana in nazaj. Slavju je sledila predstavitev znanstvene monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo Dekanov z okolico nekoč in danes, avtorjev dr. Suzane Todorović in Marina v veliki dvorani Zadružnega doma. Kulturno obarvanega dogodka se je udeležila tudi koprska podžupanja Jasna Softić in krajanom čestitala ob njihovem prazniku. Ob tem je dodala, da je pomembno, da se vedno znova s ponosom spominjamo pokončnosti in požrtvovalnosti posameznikov, ki so ljubili svoj jezik, kulturo in domačo Istro.
Dialektologinja in sistematična raziskovalka istrskega narečja v Sloveniji dr. Suzana Todorović in Marino Kranjac, istrski glasbenik, ki velja za enega od pionirjev preporoda slovenske ljudske glasbe in njene popularizacije, sta ob tem pojasnila, na kakšen način sta združila znanja iz svojih področij in jih vključila v monografijo.
»Monografija se posveča ljudskemu, jezikovnemu, glasbenemu in plesnemu izročilu Dekanov z okolico skozi čas in je zaradi področja raziskovanja na stiku slovenske kulture s hrvaško in italijansko zanimiva ne le za slovenske, ampak tudi za hrvaške in italijanske raziskovalce in poznavalce Istre,« je povedala Todorovičeva, ob tem pa dodala, da gre za pomembno in pionirsko delo, saj je to prva monografska objava terenskih raziskav, ki so jih kmalu po 2. svetovni vojni izvedle t. i. Orlove ekipe, sestavljene iz sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja (vse ostale raziskave na ozemlju slovenske kulture in jezika teh ekip še čakajo na morebitne objave in obravnave). V Dekanih in okolici je taka raziskava potekala jeseni 1949 (gradivo je zapisal dr. Radovan Hrovatin), avtorja monografije pa sta se po 70 letih ponovno odpravila na teren – med domačine, ki še danes ohranjajo svoje narečje, glasbo, plese, ljudske običaje.
Pri aktualnosti monografije je zanimivo prepletanje preteklih in sedanjih segmentov izročila, saj nekateri že tonejo v pozabo. Ravno zato so pri raziskavi sodelovali predvsem starejši vaščani, ki še pomnijo nekatere zapisane pesmi, plese in šege. Kot je ob tem povedal Krajnjac: »Dekančani danes ne plešejo ravno pogosto tradicionalnega plesa mafrine, le nekateri starejši vaščani poznajo pesem Vse dekanske devojčice in druge ljudske pesmi, ki jih je zapisal Hrovatin leta 1949, opustili so tudi nekatere šege in izraze, vezane na tipično vaško življenje«. Starejši vaščani, po njegovem mnenju, še pomnijo stare plese, pesmi in navade, a so del vsakdana večine vaščanov le še Vilkove narečne pesmi in šege, ki so presek med njihovim nekdanjim in sedanjim življenjem. Mlajši krajani se tako večinoma identificirajo s splošno istrsko kulturo, za katero je značilno stapljanje navad različnih istrskih krajev in njihovih šeg.
Oba avtorja sta si bila enotna, da z beleženjem različnih segmentov nesnovne kulturne dediščine skozi čas ter z njihovim ustreznim ohranjanjem in vrednotenjem, domačini in strokovnjaki – raziskovalci gradijo kulturne spomenike nesnovne kulturne dediščine, brez katerih prihajajoče generacije ne bodo mogle graditi svojih.
