Kdo se še spomni tistega temačnega in sivega Kopra iz prejšnjega tisočletja? Se tudi vam zdi mesto prenovljeno in prerojeno? Občanke in občani odgovor na ti dve vprašanji oddajo vsaka štiri leta na volitvah in njihov pogled je povsem jasen. Končno so ravno oni tisti, ki najbolj občutijo spremembe in jih vsakodnevno živijo. Slovenska javnost pa ima o našem mestu verjetno deljena mnenja.
Tisti, ki obiščejo Koper, so nad mestom seveda navdušeni. Tisti, ki svojo sliko o našem mestu gradijo samo na medijskih prispevkih, pa le stežka zasledijo pozitivne novice, saj se novinarji oglasijo le, ko podprejo opozicijske kritike neke občinske poteze. Zadnji tak primer je novica, da je občina kupila prenovljen beneški stolp v Glemu, kar opozicije in medijev ni ravno navdušilo. In kaj jih dejansko pri tem nakupu moti?
Kot pri nekaterih preteklih potezah občine se tudi sedaj odpira vprašanje, zakaj je Mestna občina Koper tako proaktivna in zakaj vstopa v gospodarske projekte. Celo računsko sodišče je pred časom poseglo v te razprave, češ da naloga lokalne skupnosti in njenih javnih podjetij ni proaktivna gospodarska drža, temveč samo izvajanje zakonsko predpisanih nalog. Pa pustimo ob strani dejstvo, da so se številne slovenske občine podale v podobne projekte, a se mediji in državni organi zganejo samo, ko to naredimo tudi mi v Kopru. Pustimo tudi dejstvo, da je tako delovanje povsem v skladu z modelom ekonomskega razvoja, ki ga gradi Slovenija in temelji na močnem državnem poseganju v vse sfere življenja, vključno z gospodarstvom. Osredotočimo se samo na vprašanje, kakšni so rezultati takega modela razvoja v samem Kopru.
Slovenski model razvoja zagotovo ni idealen, a tak pač je. In v tem modelu se morajo znajti tudi občine. Seveda bi bilo vrhunsko, če bi imeli učinkovito državo, živo gospodarstvo in podjetniško pobudo, ki bi dejansko potrebovala le minimalno delujoče občine, saj bi te zgolj usklajevale osnovne pogoje za družbeni in gospodarski razvoj naše države. A nimamo ne učinkovite države ne živega gospodarstva, še manj pa je ambicioznih podjetniških pobud. In pomanjkljivosti našega razvojnega modela poskušajo v zadnjih letih nadoknaditi ravno tiste občine, ki pogumno in aktivno posežejo vsaj v razvoj svojega kraja. Zato je Mestna občina Koper tako proaktivna. Zato se trudimo nadoknaditi pomanjkljivosti drugih dejavnikov in z vsako potezo graditi pogoje za nova delovna mesta in nov zaslužek naših občank in občanov.
Nakup stolpa v Glemu je del dveh zelo pomembnih strategij naše občine. Najprej del strategije turističnega razvoja in nato del strategije razvoja koprskega zaledja. Ker v naši občini ni velikih hotelskih kapacitet, temelji turizem predvsem na obiskovalcih. Torej je ključ našega turizma kombinacija potniških ladij, velikih turističnih dogodkov, kot je recimo Sladka Istra, ter izletniškega turizma, ki v naš kraj pripelje dnevne obiskovalce. Rezultati razvoja turizma v Kopru so izjemni, kar kažejo tako podatki o številu ladijskih potnikov, njihovem zadovoljstvu in potrošnji pri nas kot tudi število drugih izletnikov, ki obiščejo našo občino.
Da bi naredili korak naprej in še povečali dohodek od turizma, moramo razviti ustrezno infrastrukturo, ki bo obiskovalcem ponujala predvsem kulturna in kulinarična doživetja. S tem ciljem želi občina že leta od države odkupiti tudi grad Socerb, a nas vlada glede tega že leta ignorira. Namesto da bi na Socerbu občina razvila vrhunski turistični produkt, ki bi vključeval tako grad Socerb kot Sveto jamo in nekropolo, je območje povsem neurejeno, ker država ne poskrbi niti za odpadke in parkirna mesta. Socerb bi lahko postal pomembno romarsko središče, a je namesto tega zanemarjen in ne prinaša denarja, ki bi lahko polnil tako občinsko blagajno kot denarnice lokalnih ponudnikov turističnega bisera, v katerega bi kraj razvila občina.
Nakup stolpa v Glemu sodi v okvir strategije razvoja turističnih točk, ki bi v naši občini postale vir doživetij in posledično vir financ. Poleg tega je ta nakup pomemben tudi zaradi prizadevanja občine, da v turistični razvoj vpne predvsem naše zaledje.
Zadnje desetletje je občina vlagala tako v mestno jedro, kot tudi v infrastrukturo v zaledju, čeprav je pri tem veliko bolj omejena s pravili nepovratnih sredstev. Ta pravila terjajo strogo ekonomsko upravičenost za vlaganja v komunalno infrastrukturo, ki je v razpršenih in redko poseljenih vaseh ne moremo doseči. Prav zato je ključ razvoja podeželja predvsem oblikovanje takih turističnih produktov, ki v nek kraj pripeljejo obisk in tako opravičijo vlaganje v infrastrukturo.
Nakup Glema torej sodi v strategijo razvoja turizma in tudi v strategijo razvoja podeželja. Zato je škoda, da iščejo mediji tudi v tej zgodbi le negativne vidike in priložnost za kritiziranje. Če bi znali kdaj o Kopru povedati tudi kaj pozitivnega, bi morda tudi širša slovenska javnost prepoznala koristnost našega modela razvoja in bi se iz naših izkušenj morda kaj naučili tudi
drugod po državi. Vsekakor pa je pozitivno vsaj to, da je javnost sploh izvedela za Glem. Ta prepoznavnost mu bo prišla še kako prav takrat, ko bo občina razvila to turistično točko in v Glem povabila slovenske izletnike. No, vsaj nekaj pozitivnega v sicer kritičnem odnosu medijev do našega kraja.
Sebastjan Jeretič
