Ob 1. maju, prazniku dela, ki se bo po številnih krajih začel z budnicami, sindikati pozivajo k spoštovanju pravic delavcev. Hkrati izražajo nasprotovanje vse večjemu razraščanju negotovih oblik dela, ki delavcu ne dajejo ustrezne varnosti.
V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih po svetu, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati.
Že na predvečer praznika je na Markovcu potekalo eno večjih kresovanj v Kopru, ki so ga v znak sindikalnega povezovanja pripravili člani obalne sindikalne organizacije KS 90.
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
