Pred 125 leti se je na današnji dan rodil švicarski skladatelj Arthur Honegger, ki je bil zastopnik modernizma. Njegova odlika je bila, da je znal v izvirno celoto virtualno združiti elemente različnih glasbenih zvrsti, od odrske glasbe prek opere do jazza in filmske glasbe, je navedeno v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Arthur Honegger se je rodil v francoskem mestu Le Havre švicarskima staršema. Večino svojega življenja je preživel v Parizu, kjer je tudi umrl, in sicer 27. novembra 1955 zaradi srčne kapi.
Honeggerjevo življenje in njegove pesnitve
Študiral je v Zürichu in Parizu, leta 1920 pa je s še petimi s petimi francoskimi glasbeniki Louisom Dureyem, Georgesom Auricem, Dariusom Milhaudom, Francisom Poulencom in Germaine Tailleferre ustanovil Skupino šestih, od katere pa se je pozneje ločil.
Njegov glasbeni slog ni bil enoten, temveč se je ravnal po vsebini glasbe. Zajemal je sloge iz vseh obdobij, od predklasičnega do skrajno modernističnega. K njegovemu svetovnemu slovesu je pripomogla tonska pesnitev o lokomotivi Pacifik 231, v kateri je upodobil parno lokomotivo. Nekoč je izjavil, da je “vedno strastno ljubil lokomotive. Zame so kot živa bitja in ljubim jih tako, kot drugi ženske ali konje”.
Podpisal se je pod štiri oratorije, med katerimi sta najbolj znana Kralj David in Devica Orleanska na grmadi, v katero je integriral jazzovske primesi.
Med letoma 1930 in 1950 je ustvaril tudi pet simfonij, njegovo zadnje delo pa je bila Božična kantata, ki jo je napisal leta 1953.