Potem ko je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zavrnil avstrijsko namero o izstopu iz programa premestitve beguncev, naj bi Avstrija sedaj program vendarle začela izvajati. Na Dunaju je sicer trenutno 21.200 prosilcev za azil oz. ljudi pod subsidiarno zaščito, pomoč pri integraciji pa jim je na voljo že od prvega dne.
Največ beguncev, ki bivajo na Dunaju, prihaja iz Afganistana, Sirije, Iraka, Rusije in Irana. Njihovo število se je v letih 2015 in 2016 podvojilo, samo od začetka leta pa je naraslo za 500, kažejo podatki mestne uprave.
Nekateri na azil čakajo tudi več kot desetletje
Azilni postopki v Avstriji so dolgi. Podatki za tiste, ki živijo na Dunaju, kažejo, da od vložitve prošnje do odločbe o azilu v povprečju preteče 9,7 meseca, kar 59 odstotkov jih na odločbo države čaka dlje kot eno leto, 20 odstotkov skoraj dve, najdaljši postopek, s katerim je seznanjena mestna oblast, pa je trajal kar 12 let in pet mesecev.
Na Dunaju so se septembra 2015 odločili za koncept pomoči pri integraciji od prvega dne naprej. Kot je za STA povedala vodja mestnega oddelka za integracijo in raznolikost Ursula Struppe, ta pomoč obsega tri sklope. V prvi sklop pa sodi pomoč pri orientaciji v državi.
Med drugim so v arabski jezik in farsi prevedli Dunajsko listino, ki vsebuje tudi teme, kot so človekove pravice.
“Presenečeni smo, kako begunce zanimajo vprašanja, kako se vesti v takšni državi, kot je Avstrija, kako moški in ženska živita skupaj, kaj pomeni demokracija in podobno,” je povedala Struppejeva.
V drugi sklop spadajo programi izobraževanja, primarna naloga je učenje nemščine. Največji tovrsten projekt je Jugendcollege – mladinski kolidž, ki prosilce za azil skozi izobraževanje in podporo pripravlja na vključitev v redno izobraževanje, programe vajeništva in podobno.
Tretji sklop integracijskih programov pa se nanaša na pomoč posameznikom pri tem, da lahko potem, ko dobijo azil, čim prej poskrbijo sami zase, torej se vključijo na trg dela in podobno.
Kot je dejala Struppejeva, je vključevanje v aktivnosti od prvega dne pomembno iz najmanj dveh razlogov. Po eni strani velja, da bolj kot se naučijo nemščine, bolj kot se znajdejo v Avstriji, bolj kot se dodatno izobrazijo, hitreje lahko potem, ko dobijo azil in lahko vstopijo na trg dela, delo tudi dobijo. Ko dobijo azil, imajo načeloma zgolj štiri mesece časa, da se zaposlijo in gredo na samostojno pot. Ko so še prosilci za azil, se namreč ne morejo zaposliti.
Drugi razlog je po besedah Struppejeve ta, da ljudi, ki pridejo v Evropo z željo po novem življenju, ne želijo demotivirati. “Ždeti cele dni brez kakršnih koli aktivnosti je mučno, tudi psihološko negativno vpliva na ljudi. Predvsem mladi se lahko domislijo tudi kakšnih neumnosti, če niso z ničemer zaposleni,” je dejala.
Kot je še dodala, se je očitno tega začela zavedati tudi država, ki po novem finančno podpira programe za prosilce za azil, pripravlja se tudi zakonodaja z ukrepi za prvo leto integracije.
Večina beguncev v zasebnih nastanitvah, težav s sosedi ni
Dunaj v sodelovanju s številnimi nevladnimi organizacijami sicer skrbi za nastanitev beguncev, pri čemer jih kar 65 odstotkov živi v zasebnih prostorih, torej razpršeno po stanovanjih. Preostalih 35 odstotkov beguncev živi v 95 organiziranih nastanitvah.
Kot je zatrdila namestnica vodje sklada Socialni Dunaj Anita Bauer, pri zasebnih nastanitvah nimajo nobenih težav. Na več nasprotovanja so naleteli pri organiziranih nastanitvah, ko se je v neko lokalno okolje priselilo več sto beguncev hkrati. A težave so imeli zgolj pred priselitvijo, so opozorili na dunajskem magistratu, po priselitvi pa ne. Še več, po njihovih izkušnjah večina nasprotnikov spremeni stališče in nato celo kot prostovoljci sodelujejo v programih za begunce.
V ta namen so oblikovali tudi aplikacijo Where2help, ki povezuje nevladne organizacije in ljudi, ki bi želeli postati prostovoljci, da lahko najdejo informacije o tem, kako lahko pomagajo.
Prosilci za azil prejemajo tudi finančno podporo. Če bivajo organizirano in prejemajo tudi osnovno oskrbo, potem dobijo 40 evrov žepnine na mesec, če oskrbe ne prejemajo, dobijo še 5,5 evra na dan za hrano, če bivajo v zasebnih nastanitvah, pa prejemajo 150 evrov dodatka za najemnino in 215 evrov za oskrbo na mesec.
Na Dunaju je 6150 oseb v osnovni oskrbi starih manj kot 18 let, od tega je 970 mladoletnikov brez spremstva, kar je četrtina vseh, ki so trenutno v Avstriji. Število je visoko tudi zaradi načrtnega preseljevanja mladoletnikov brez spremstva iz taborišča v spodnji Avstriji na Dunaj v letu 2015. Starejši od 14 let živijo v stanovanjskih skupnostih in so vključeni v različne programe izobraževanja.
Za oskrbo mladoletnikov brez spremstva imajo na voljo 95 evrov na begunca na dan. Ko postanejo polnoletni, pa se ta znesek zniža na 21 evrov na dan, prav tako se izselijo iz stanovanjskih skupnosti.
Brez izobrazbe na trgu dela težko, a motivirane delavce radi vzamejo
Vključevanje na dunajski trg dela je za begunce težavno, saj je služb za nekvalificirane delavce vedno manj. A Struppejeva pravi, da v model avstrijskega vajeništva radi vzamejo tiste, ki obiskujejo Jugendcollege. V njih namreč prepoznajo motivirane delavce.
“Ljudje, ki pridejo denimo iz Afganistana do Evrope in so se tu pripravljeni naučiti nemško, se dodatno izobraziti, so angažirani ljudje, ki želijo delati,” je pojasnila Struppejeva. Med področji, kjer je največ takih priložnosti, je izpostavila gastronomijo.
V času, ko čakajo na odločbo o azilu, lahko prosilci opravljajo nekakšna dopolnilna dela, s katerimi zaslužijo največ 110 evrov na mesec. Tudi mesto Dunaj nudi na tak način dodaten zaslužek in pridobivanje izkušenj v lastnem poklicu več kot 250 migrantom. Tako so denimo takšno delo omogočili dvema arhitektoma.
V okviru evropskega projekta, ki spodbuja razvijanje kompetenc beguncev, so našli tudi 12 ali 13 begunk, ki so bile v svojih državah babice, pediatrinje ali ginekologinje in jih bodo vključili v pomoč drugim begunkam – nosečnicam in mladim materam.
Ko dobijo azil, postanejo begunci enakovredni ostalim državljanom in jim do zaposlitve pomaga zavod za zaposlovanje. Njihovi podatki sicer kažejo, da je na Dunaju med 168.000 prijavljenimi na zavodu 11 odstotkov azilantov.
Pomoč nevladnih organizacij in prebivalcev
Dunajskim oblastem večinoma priznavajo, da so se na množične migracije pred več kot letom dni odzvali hitreje, kot je to storila državna oblast. A tudi sami na takšno množico prišlekov niso bili pripravljeni in brez nevladnih organizacij ne bi zmogli, je priznala Bauerjeva. Mestna uprava je takrat zagotovila koordinacijo teh organizacij in več delavcev preusmerila v iskanje namestitvenih zmogljivosti. Pomagali so tudi prebivalci in podjetja in jim ponudili prazne pisarne, skladišča, garaže za avtobuse in podobno.
Po besedah Bauerjeve lahko v tem trenutku takoj zagotovijo 500 nastanitev. Ob morebitnih množičnih migracijah pa se bo treba na novo organizirati.
Vprašanje, koliko beguncev lahko Dunaj še sprejme v oskrbo, je kočljivo. A so predstavniki mestnih oblasti priznali, da obstoječih 21.200, kar je dober odstotek dunajskega prebivalstva, ne predstavlja nobenih težav.
“Seveda je smiselno, da za ljudi, ki jih sprejmemo, lahko tudi poskrbimo,” je ob tem poudarila Bauerjeva. Po njenih besedah ne gre zanikati, da težave obstajajo, a da sporočila v smislu, da morebitnih novih beguncev ne bi mogli obvladati, niso prava.
