Kot smo že poročali, smo v Ekipi SN zasledili članek o fijasku Milana Mandarića, ki glede dogajanja v Olimpiji še kar molči, obenem pa z veliko vnemo novinarjem, ki zgolj opravljajo svoje delo, pošilja tožbe.
V članku, ki je bil objavljen včeraj v časniku Ekipa SN z naslovom Tudi novinarje streljajo, mar ne!, je jasno prikazan odnos prvega moža Olimpije do novinarjev. Članek je nadaljevanje zgodbe prejšnjega dne, kjer so pojasnili, da je imel Milan Mandarić možnost ekskluzivnega intervjuja, kjer bi lahko pojasnil vse kar ga žuli. Namesto tega se je raje zavil v molk.
Najpritlehnejše taktike Milana Mandarića
Raje kot spregovoriti in pojasniti svoje odločitve je novinarju, ki je 17. februarja v članku analiziral zimski prestopni rok oziroma menjave igralcev pri Olimpiji in ocenil, da bodo ob koncu prvenstva odgovorni možje pri Olimpiji lahko samo “ali zmagovalci ali poraženci, ali junaki ali bedaki”, poslal tožbo. Ni se odločil, da bo tožil časnik, uredništvo ali novinarja, Mandarić se je poslužil najpritlehnejše taktike – ustrahovanje in discipliniranje. Odločil se je tožiti novinarja Andreja Miljkovića osebno.
Kot so zapisali v Ekipi, “očitno živi v prepričanju, da se bo ustrašil, da bo pokleknil, da bo s tožbo psihično izčrpal človeka, ki je opravljal svoje novinarsko delo in poslanstvo. Očitno je bil (ali je) predsednik Olimpije prepričan, da je slovensko novinarstvo na tako nizki ravni, da se novinarji ob pritisku veljakov zlomijo, ker ostanejo sami in povsem nebogljeni.”
Ali Milan Mandarić razume kar prebere?
Kot navajajo v časniku, je Milan Mandarić zelo jasno pokazal, da ne pozna niti osnov novinarskega dela. Lahko bi prosil za popravek, še več, kot že omenjeno, možnost je imel popolnoma vse pojasniti v intervjuju, vključno s tem, kaj točno ga moti pri samem časniku Ekipa SN. Morda pa bi le moral prebrati 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja /…/. Pa vendar, kot navajajo v Ekipi: “Znati brati še ne pomeni razumeti.” Kot navajajo je v slovenskih medijih večkrat zaslediti besedno zvezo junaki ali bedaki, kar pa ne pomeni, da je nekdo resnično bedak oz. junak. Le zakaj je Mandarić videl le besedo bedak in ne junak?
Dejstvo je, da se v časniku niso dotikali njegovega osebnega življenja in nikoli niso napadli njegove osebnosti. O njem so pisali le v povezavi z Olimpijo.
“Ker smo športni časopis, je to naša dolžnost in naši bralci pričakujejo, da pišemo o tem. Včasih smo junaki, včasih pa bedaki, “so še zapisali v Ekipi SN.
