Dvajset let po tem, ko je v Koper priplula prva potniška ladja, je mesto dobilo novo, sodobno pridobitev – stavbo potniškega terminala, ki bo obiskovalcem pričarala prijaznejšo dobrodošlico, domačinom pa odprla prostor druženja in povezovanja tik ob morju. Slavnostni trak so skupaj prerezali ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, župan Mestne občine Koper Aleš Bržan in predsednica uprave družbe Luka Koper Nevenka Kržan, s tem simbolnim dejanjem pa poudarili pomen povezovanja med državo, lokalno skupnostjo in gospodarstvom.
»O gradnji novega objekta se je govorilo že desetletja. Danes se ta dolgo želeni cilj uresničuje. Ta del mesta, še nedolgo nazaj zaprt s skladišči in nedostopen širši javnosti, se je spremenil v prostor odprtosti, povezovanja in prihodnosti. Z novim objektom pa postaja tudi nov prostor druženja in srečevanja različnih generacij,« je novo pridobitev pozdravila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Spomnila je, da je nova, lična in trajnostna stavba nadomestila začasni šotor in da se bodo s tem bistveno izboljšali pogoji za delo ter izvajanje servisnih storitev na terminalu.
»Danes ne odpiramo le novih vrat v mesto. Z novim potniškim terminalom še tesneje povezujemo dve naši strateški panogi za gospodarsko rast, za nova delovna mesta, za boljšo prepoznavnost sodobnega, odprtega in privlačnega Kopra,« je ob odprtju objekta potniškega terminala povedal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Koper zna sobivati z dejavnostmi, ki se mnogim zdijo nezdružljive. Je eno najpomembnejših evropskih pristanišč in hkrati živahno turistično središče. Kot je poudaril, danes dokazujemo, da znamo iti še dlje, s trajnostnimi pristopi, z vključevanjem lokalnega znanja in z razvojem, ki spoštuje prostor in ljudi.
Novo pridobitev je pozdravila tudi slavnostna govornica, ministrica Alenka Bratušek, ki verjame, da smo s projektom postavili zgled, kaj je mogoče doseči, ko delujemo povezano in sledimo skupnim ciljem: »Z novim terminalom udejanjamo vizijo, ki smo jo začrtali že v resoluciji o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, ki poudarja ključni pomen razvoja potniškega prometa in trajnostnega turizma na slovenski obali.« Kot je dejala, Koper že dolgo let ni zgolj sodobno tovorno pristanišče, ampak se vse bolj uveljavlja kot pomembno pristanišče za potniške ladje, v luči tega pridobiva ugled privlačne destinacije na zemljevidu sredozemskih križarjenj. Ena ključnih prednosti je prav njegova lega in bližina mestnemu jedru.
»Nov terminal odseva strateško vizijo slovenskega turizma, ki stremi k ustvarjanju višje dodane vrednosti za vse deležnike. Dviguje kakovost storitev za potnike, spodbuja višjo potrošnjo, povečuje prepoznavnost Kopra in Slovenije kot privlačne destinacije za križarjenje,« je v svojem nagovoru poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak Olaj. Ob tem je dodala, da je Koper vstopna točka, Slovenija pa destinacija bogata po vsebini, z jasno usmeritvijo razvoja ladijskega turizma: »Osredotočamo se na kakovost, avtentičnost, odgovoren razvoj. Ponujamo doživetja z močnim lokalnim karakterjem ter spoštujemo naravo in skupnost.«
Sodoben videz prodajnih hišk
K sodobnejšemu videzu potniškega terminala je prispevala tudi Mestna občina Koper, ki je stare, dotrajane prodajne hiške zamenjala z novimi in modernejšimi. Za izdelavo, dostavo in postavitev štirih prodajnih mest je iz proračuna namenila nekaj manj kot 82.000 evrov.
Ob 20-letnici ladijskega potniškega turizma v Kopru so v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper v Galeriji Luka Koper na prostem odprli fotografsko razstavo koprskega fotografa Jake Ivančiča z motivi najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti iz Slovenije, Slovenske Istre in Krasa, ki jih turisti s potniških ladij največkrat obiščejo.
Program ob odprtju potniškega terminala so sooblikovali Pihalni orkester Koper in plesalci Plesne šole Fiona ter pevka Julija Jogan in kitarist Gabrijel Juriševič.
Objekt, ki spoštuje preteklost, a zre v prihodnost
Nov, sodoben potniški terminal je prijazen za obiskovalce, omogoča učinkovito izvajanje storitev pristaniške uprave in je zasnovan tako, da se skladno umešča v prostor, sobiva z lokalno skupnostjo ter povezuje staro mestno jedro in morje. Njegova zasnova zagotavlja varnost v skladu s pristaniškimi standardi, poleg prijetnejše izkušnje za potnike pa bodo v novi stavbi boljši pogoji delovanja državnih organov in drugih podpornih storitev. Objekt je namenjen tudi širši javnosti, predvsem lokalni skupnosti, saj se del stavbe odpira proti mestu.
Sama stavba obsega 1.037 m² površin v dveh etažah in je zasnovana trajnostno, energetsko varčno in iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati, predvsem lesa in kovine. V pritličju je osrednja dvorana s prostori za mejno kontrolo, policijo in carino, v nadstropju pa panoramska terasa, kavarna in protokolarna dvorana z razgledom na pristanišče. Okolica terminala je urejena v sredozemskem slogu, z mediteransko vegetacijo in zeleno južno fasado, zasajeno z okrasnim zelenjem.
Foto: MOK, Jakob Bužan
