Periferno arterijsko bolezen, ki je sprva vzrok za bolečine v mišicah med hojo, lahko pa pripelje do odmrtja tkiva, ima v razvitem svetu vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let. V društvu za zdravje srca in ožilja bodo na pomen zgodnjega prepoznavanja znakov te bolezni opozarjali na dnevu žil, ki bo potekal 18. marca pod geslom Nič več amputacij.
Barbara Krevec iz kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega kliničnega centra je na današnji novinarski konferenci pred dnevom žil poudarila, da je dan žil priložnost, “da se vsako leto spomnimo naših žil in širšo javnost opozorimo na pomen zdravega ožilja“.
Periferna arterijska bolezen
Z letošnjo akcijo želijo po njenih besedah še posebej izpostaviti ukrepe za ohranjanje zdravih nog pri bolnikih s sladkorno boleznijo, dodatno pa želijo tudi opozoriti na pomen zgodnjega prepoznavanja znakov motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pa je prav sladkorna bolezen.
Periferna arterijska bolezen je, kot je pojasnila Barbara Krevec, pogosta in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen. Z napredovanjem bolezni pa se pojavijo simptomi stiskajoče bolečine v mišicah meč med hojo. V najbolj napredovali obliki lahko bolezen povzroči odmrtje tkiva in gangreno stopala.
Sladkorni bolniki najbolj ogroženi
Krevčeva je izpostavila, da periferna arterijska bolezen pri bolnikih s sladkorno boleznijo napreduje še posebno hitro. Ker imajo ti bolniki neredko pridruženo tudi okvaro živcev nog in stopal, se po pomoč pogosto zatečejo prepozno. Takrat so možnosti zdravljenja precej omejene in večinoma se vsaj delni amputaciji noge ne morejo izogniti.
Napredovana oblika periferne arterijske bolezni v Sloveniji vsako leto prizadene približno 1500 novih bolnikov. Med dejavnike tveganja za bolezen je poleg sladkorne bolezni med drugim še kajenje, zvišan krvni tlak, povečana vsebnost “škodljivega” LDL holesterola v krvi, debelost in telesna neaktivnost.
Osveščanje in akcije po vsej Sloveniji
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije nadaljuje tudi z akcijami za osveščanje o družinski hiperholesterolemiji, ki je eden od najpomembnejših vzrokov za srčno-žilne bolezni. Po besedah predstavnika društva Matije Cevca imajo osebe s to genetsko motnjo močno povišane vrednosti holesterola od rojstva. Zgodnje in pravočasno odkrivanje te motnje je ključnega pomena za zmanjšanje tveganja zapletov, običajno srčnega infarkta ali možganske kapi. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima družinsko hiperholesterolemijo približno 6000 do 8000 oseb v Sloveniji.
Akcija Dan žil bo potekala 17. in 18. marca po vsej državi, kjer bodo na stojnicah skupaj s prostovoljci na voljo zdravstveni delavci, ki bodo ljudi osveščali o srčno-žilnih bolezni. Ponekod bodo opravljali tudi meritve hitrosti pulznega vala in se pogovarjali o možnostih preprečevanja teh bolezni.
